Topla večerna kopel je za mnoge starše in dojenčke pomemben del dneva, ki prinaša sprostitev in povezanost. Vodno okolje je za dojenčka naravno, saj je v njem preživel celotno nosečnost. Večina dojenčkov v kopanju neizmerno uživa, nekateri pa so sprva morda nekoliko zadržani. S pravilnim ravnanjem in držanjem lahko zagotovimo, da bo izkušnja prijetna za vse. Dojenček je namreč gol, počuti se negotovega in ranljivega, zato ga varen objem roke pomirja.
Izbira prave opreme: Kad ali čebriček?
Začetek uporabe je pomemben. Vsaj na začetku otrokovega življenja naj bo velikost kadi primerna za kopanje dojenčkov. Ko bo otrok že malce večji in živahnejši, si lahko priskrbite večjo kad. Čebričkom za kopanje se raje izognite, saj ne zagotavljajo dovolj prostora za umivanje, otrok v njih ni dovolj dejaven, težje ga je tudi nadzorovati. Pokončen položaj je za otroka, ki glavice še ne nadzoruje, prezahteven.
Obstajajo različne vrste banjic, od posebnih nastavkov za kopanje ali anatomsko oblikovanih otroških kadi z nastavkom za glavico, ki razbremenijo roko, do klasičnih banjic, ki omogočajo daljše kopanje. Napihljive kadi so praktična rešitev za prostorsko stisko in se lahko poleti spremenijo celo v čolniček. Nekateri starši namestijo manjšo banjico kar v večjo kad ali tuš kabino, kar olajša umivanje in preprečuje razlitje vode po tleh.
Priprava na kopanje: Vse na dosegu roke
Prostor za kopanje naj bo primerno ogret, brez prepiha, idealno okoli 24-26 °C. Vsi pripomočki, ki jih potrebujete, naj bodo na dosegu roke, da vam ne bo treba dojenčka nikoli pustiti samega v vodi. Pripravite si otroško milo (če ga uporabljate), brisače, krpice za čiščenje, čisto plenico in sveža oblačila.
Voda naj bo primerno topla, približno 35-37 °C. Temperatura vode je ključnega pomena za varnost in udobje dojenčka. Preden dojenčka položite v vodo, vedno preverite temperaturo z roko (komolcem) ali posebnim termometrom. Priporoča se, da temperatura vode ne presega 38 °C, oziroma da je termostat grelnika vode nastavljen pod 49 °C, da preprečite opekline. V banjico ne dajte preveč vode, le okrog 5-8 cm. Da bo dojenčku prijetno toplo, ga med umivanjem po telesu večkrat polijte s toplo vodo. Nekatere raziskave kažejo, da lahko uporaba nekoliko večje količine vode - ki je je dovolj, da pokrije otrokove rame - otroka pomirja in mu pomaga pri zmanjševanju izgube toplote.
Ko dojenčka slečete do golega, ga lahko zavijete v bombažno ali tetra plenico, da se bo ob prvem stiku z vodo počutil varnejšega. Plenico lahko odstranite šele, ko je otrok že v vodi.
Pravilna podpora otrokovega telesa med kopanjem
Dojenčka v kad z vodo običajno položimo s hrbtom navzdol. Naša roka gre za otrokovim hrbtom na ramo, ki je od nas bolj oddaljena, primemo ga tako, da ga s prsti in dlanjo objamemo za ramo in pod pazduho. Otrokova glavica naj počiva na naši podlahti, a otroka nikar ne podpirajmo v predelu vratu, saj mora biti opora vedno na najširšem delu glavice. Dojenčka tako z eno roko čvrsto podpiramo, druga pa je prosta za umivanje, kar mu omogoča dovolj prostora za gibanje in čofotanje.
Dojenčka lahko v kadi obrnemo tudi na trebušček. Ko je v tem položaju, ga naša roka podpira pod prsnim košem, tako da ga z dlanjo in s prsti spet primemo za nasprotno ramo ter pod pazduho. Rokice dojenčka naj bodo iztegnjene naprej čez našo roko, paziti pa moramo tudi, da je glavica nad vodo. Če v tem položaju dojenček izteguje glavico nazaj, ta položaj zanj ni primeren.
Najvarnejši položaj za umivanje dojenčka je položaj na boku. V tem položaju ni nevarnosti, da bi otrokovo glavico potopili v vodo, lahko pa ga temeljito umijete tako po trebuščku kot po hrbtu, dobro pa lahko umijete tudi glavico. Mila z nje ne izpiramo tako, da jo v hrbtnem položaju nagibamo nazaj v vodo, temveč jo polivamo. Ko imamo dojenčka na boku, ga imamo obrnjenega z obrazom od sebe. Z roko ga podpiramo pod ramo, ki je na spodnji strani, z dlanjo iste roke držimo njegovo zgornjo rokico, natančneje nadlaket.
Umivanje in nega
Ni pomembno, kdaj otroka namilite; nekateri to storijo, preden ga položijo v vodo, drugi zatem - odločite se po svoji presoji in uberite pot, ki vam je lažja. Uporaba mila pri dojenčku ni nujno potrebna, razen če se vam zdi otrok prepoten ali umazan. Uporabite zelo malo mila, saj lahko prekomerna uporaba ali dolgo "namakanje" v milni vodi izsuši otrokovo kožo. Pri novorojenčku se priporoča uporaba gobic za umivanje vse dokler popkovina ne odpade. Naravno milo lahko začnete uporabljati od približno 4 do 6 tednov starosti, vendar pazite, da uporabite le malo, da ne poškodujete otrokove kože.
Z nežno gobico najprej umijte dojenčkov obrazek. Z vato obrišite veke, vsako posebej, po celotni veki. S palčko za ušesa očistite ušesa, vendar ne segajte v sluhovod. Posebno pozornost namenite gubam na rokah, za ušesi, okoli vratu in v pleničnem predelu ter med prsti rok in nog.
Če ima vaš dojenček lase in se vam zdi potrebno, mu lahko operete tudi te, a pri tem uporabite le kapljico šampona za dojenčke in ga sperite s polivanjem vode po lasišču. S čisto vodo lahko lase umijete večkrat, saj masaža glavice večini dojenčkov izredno prija.
Ko je dojenček umit, ga nežno dvignite iz kadi in ga hitro zavijte v toplo brisačo. Temeljito ga obrišite in osušite, še posebej kožne gube. Na predele, kjer je koža običajno bolj suha, lahko vtrete otroško olje, mleko ali vlažilni losjon. Večina novorojenčkov po kopeli ne potrebuje losjona; če je njegova ali njena koža zelo suha, nanesite majhno količino neodišavljene naravne vlažilne kreme za dojenčke.
Nohtki in ušeska
Po kopanju dobro osušite ušesa, če je vanje morda prišla voda. Iz vate zvijte stožec in z njim nežno očistite le zunanji del sluhovoda. Nikar ne drezajte globoko v uho in se izogibajte vatiranim paličicam, ker lahko z njimi otroka ranite.
Morda se vam bo zdelo, da dojenčkovi nohti zrastejo čez noč. Na začetku so mehki in se kar sami odlomijo. Kasneje pa so lahko zelo ostri in se z njimi nehote grdo opraskajo. Takrat jih previdno skrajšajte z otroškimi škarjicami s topo konico. Primite dojenčkov prstek in s škarjicami nohtek odstrižite naravnost. Podobno se lotite tudi nohtkov na nožnih prstkih.
Varnost na prvem mestu
Zelo pomembno je, da pri kopanju dojenčka poskrbite za varnost. Če ste sami, si vse potrebno za kopanje pripravite vnaprej. Stvari imejte pri roki, da ne boste dojenčka puščali samega v kadi ali na previjalni mizi. Nikoli ne puščajte otroka samega, tudi ko je že starejši in sam sedi; čeprav uživa v vodi in se mirno igra, se lahko utopi že v nekaj centimetrih vode. Če vas je strah, da ne boste zmogli sami okopati dojenčka, prosite nekoga za pomoč.
Prepogosto kopanje lahko izsuši kožo dojenčka. Trikrat na teden, dokler vaš dojenček ne postane bolj gibčen, bo najbrž povsem dovolj. V prvem letu starosti čas kopanja ne sme presegati 10-12 minut.
Kdaj prvič okopati novorojenčka?
V prvih dneh in tednih novorojenčka ne kopamo, ampak ga le umivamo. Ko popkovina odpade (približno v enem tednu), se morajo pred prvim kopanjem še zapreti žilice in se spremeniti v vezi, kar običajno traja 7 do 14 dni. Ko krn odpade, se popkovina suši še približno toliko časa. Do takrat dojenčka umivamo, popek pa mora ostati suh, da ne pride do okužb. Ko se popek zaceli, je čas za prvo kopanje, ki ga običajno opravi patronažna sestra.
Izbira časa za kopanje
Ali se boste odločili za kopanje dojenčka zjutraj ali zvečer, je odvisno predvsem od vas. Nekateri starši to raje opravijo zjutraj, ko so bolj spočiti ali imajo več časa. Spet drugi se za kopanje dojenčka raje odločijo zvečer. Če le imate čas, vam svetujemo, da dojenčka okopate zvečer. To lahko postane del vaše rutine, ki bo malčku pomagala zaspati. Kopanje dojenčka namreč umiri in nekoliko utrudi, zato bo po kopeli verjetno lažje zaspal.
Kako narediti kopanje prijetnejše?
Vedno poskrbite za primerno temperaturo vode in prostora, da otroka ne bo zeblo. Med kopanjem lahko uporabljate tetra plenice. To pomeni, da otroka pred kopanjem ovijete v tetra plenico in le-to postopoma odstranjujete s tistih delov telesa, ki jih boste umivali. Tako dojenček ne bo doživel šoka, ko bi se njegovo celotno telo naenkrat nepričakovano znašlo v vodi.
Med kopanjem lahko v banjico date nekaj otroških igrač, obstajajo celo vodoodporne knjige, tako da se bo otrok lahko igral. Posledično bo kopanje dojenček kmalu začel povezovati z zabavo. Med umivanjem se z otrokom pogovarjajte ali mu prepevajte, tudi če vas ne razume. Vaš glas ga bo pomiril, s tem pa boste pripomogli tudi k razvoju njegovega razumevanja in komuniciranja. Med kopanjem lahko zavrtite tudi prijetno glasbo, ki bo otroka pomirila in razveselila.
Kako poteka kopanje otroka v banjici
Vsak starš si želi, da bi bil njegov malček varen in srečen. Kopanje dojenčka je lahko edinstvena, lepa, a po svoje tudi strašljiva izkušnja, ki pa z ustreznimi nasveti postane sproščujoč in nagrajujoč obred.