Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj številne nove izzive in dileme. Ena izmed pogostih skrbi bodočih mamic se navezuje na telesno aktivnost in primerno ravnanje v vročih poletnih mesecih, še posebej pa jih zanima, ali je kopanje v času nosečnosti varno. Medtem ko se naše telo skozi vse leto prilagaja vremenskim razmeram in temperaturnim spremembam, so poletne vročine za nosečnice lahko še posebej zahtevne. Skrajni pogoji, tako visoki kot nizki temperaturi, lahko povzročajo težave, zato je razumevanje, kako se v teh obdobjih ustrezno negovati, ključnega pomena za dobro počutje tako matere kot še nerojenega otroka. Nosečnice imajo namreč eno najbolj odgovornih nalog - skrb zase in za malo bitje pod srcem. Kako to počnejo v času vročih dni, ko toplota sončnih žarkov z vso svojo močjo udari na zemljo in ko je tudi senca največjega drevesa premalo? Beseda sonce nas sicer povezuje s toploto, svetlobo in ognjevitostjo, a zaradi močnega sevanja in nevarnih sončnih žarkov dobiva tudi vse bolj negativen predznak. Okrogla žareča krogla namreč zahteva od ljudi spoštovanje, le z znanjem, spretnostjo in previdnostjo se lahko pred njo zaščitimo. Kaj pa nerojeni otrok, ki le počiva v maternici in čaka, da bo ugledal prvo luč sveta? On zase še ni sposoben poskrbeti, zato morajo to nalogo zanj opraviti bodoče mamice. Zato je ključno, da se z odgovornim odnosom spoprijateljimo z vročinskimi dnevi in se izognemo nepotrebnim nevarnostim, ki v poletnem času prežijo na nas in našega malčka. Kadar je nosečnica izpostavljena soncu, si občutljive dele, kot so ramena, vrat in obraz, zaščiti s sončno kremo. Drugače pa poskrbi tudi, da je v vročih dneh oblečena v lahka in kratka oblačila.
Kdaj naj nosečnica obvesti delodajalca o nosečnosti
Nevarnosti pretirane vročine in izpostavljenosti soncu
Letošnje poletje je, kot že mnoga pred tem, prineslo spreminjajoče se vreme, kar lahko vpliva na določene skupine ljudi, odvisne od vremena, in seveda na nosečnice. Čeprav je nosečnost fiziološko stanje in ne bolezen, je v razmerah, ki jih sicer težko prenaša vsaka ženska, potrebno biti še bolj pazljiv. Huda vročina ni priporočljiva iz več razlogov. Nosečnica lahko zaradi nižjega krvnega tlaka, ki ga običajno ima v tem stanju, morebitnega manjšega vnosa tekočine ali pretiranega bruhanja v začetnem obdobju do četrtega meseca nosečnosti občuti omotice in hitreje izgubi zavest. Takšno stanje je nevarno tako zanjo kot za plod, saj se ob padcu lahko poškoduje, zaradi nenadnega padca tlaka pa je plodova oskrba s hrano in zrakom močno ogrožena. Včasih nosečnice tožijo, da ne občutijo pretirane želje po pitju, kar lahko privede do dehidracije, pretiranega koncentriranja urina in obremenjevanja ledvičnega sistema, kar prav tako ni zaželeno v stanju nosečnosti. Zato je nujno, da se nosečnica prilagaja okolju, v katerem biva poleti. Če bo večino časa ostala v mestu, naj se poskuša zjutraj in proti večeru redno gibati. Priporočljiv je zmerno hiter sprehod ali obiskovanje nosečniške telovadbe, medtem ko je čez dan bolje, da se zadržuje v hladnih prostorih.
Pretirano izpostavljanje soncu lahko povzroči resne posledice ne le za nosečnico, temveč tudi za plod. Sončni žarki so škodljivi tako za nosečnice kot nenoseče ženske. Čeprav je priporočljivo, da se soncu izpostavimo vsaj pol ure dnevno zaradi tvorbe vitamina D in večje psihične stabilnosti, je predolgo poleževanje na plaži odsvetovano. Združenje slovenskih dermatologov je sprejelo enotno strokovno mnenje in priporočilo, da je sončenje, tako naravno kot umetno, nevarno za razvoj kožnega raka. Nosečnica se mora zavedati, da je pretirano sončenje škodljivo, ne samo zanjo, temveč zaradi pregrevanja tudi za plod. Hkrati lahko razvije pravo sončno alergijo s koprivnico, ki potrebuje zdravljenje, s tem pa plod izpostavlja zdravilom, ki jih sicer ne bi uporabili. Najpogosteje nosečnice opažajo na koži drobne srbeče pikice, ki se pojavijo v začetnih dneh sončenja, so neprijetne, začnejo peči in praskanje je neizogibno. Temu pravimo neprenašanje sonca, natančnega vzroka za ta pojav pa ne moremo vedno opredeliti. Lahko se zgodi, da je za to kriva tudi krema za sončenje, ki ob stiku z morsko vodo in soncem na koži reagira škodljivo. V sami nosečnosti se pri mnogih ženskah pojavijo tako imenovane nosečnostne lise, temneje obarvani predeli kože na čelu, v sredini trebuha, ki po porodu počasi izginejo in so povezani s povečanim nivojem melatonina. Ob dodatnem sončenju postanejo te lise še bolj vidne in marsikatera nosečnica je namesto "zdravo" zagorela videti dokaj klavrno. Dolgotrajno poležavanje na plaži je seveda odsvetovano.
Prehranjevanje v poletnih mesecih
Nosečnica z dobro skrbjo zase poskrbi seveda tudi za bodočega otročička. Poletje zato ni nobena izjema, kar se tiče pravilnega hranjenja. Dokazano je, da ustrezen prehranjevalni režim znatno zmanjša in ublaži težave s slabostmi, vrtoglavicami in utrujenostjo. Priporočljiva je lažja hrana, polna sveže zelenjave in sadja. Izogibati se je potrebno na primer jedem, ki vsebujejo surova jajca (kremne rezine, majoneza), saj je poleti možnost okužbe s črevesno bakterijo Salmonelo večja. Tudi sladoledi, ki niso industrijsko zaprti in sterilizirani, so lahko nevarni. Iz prehrane je treba izločiti sire s plesnijo, gobe, omejiti pa je treba tudi vnos kofeina in alkohola. Posebej se je treba izogibati premalo pečenemu ali surovemu mesu (biftek, carpaccio), kajti najpogostejši vzrok okužbe s toksoplazmozo niso stiki z mačkami, temveč prav premalo temperaturno predelano meso.
Seveda je ob primernem vnosu hrane treba misliti tudi na vnos vitaminov in železa, če je nosečnica slabokrvna. Folno kislino najdemo v zeleni zelenjavi, fižolu, kalčkih, kvasu, pomarančah in nekaterih mlečnih izdelkih. Zaradi izgube večine vitamina ob termičnem pregrevanju živil, ginekologi svetujejo dnevni vnos 400 miligramov folne kisline v obliki vitaminske tabletke, po možnosti šest tednov pred zanositvijo pa tja do dvanajstega tedna nosečnosti, lahko pa tudi do poroda. Slabokrvnost uspešno preprečujemo s suhimi marelicami, praženimi jetrci, pustim rdečim mesom, temno zeleno zelenjavo, fižolom, lečo, seveda pa je ob pomembno zmanjšanem hemoglobinu treba jemati železove preparate. Nosečnice velikokrat tožijo zaradi pekoče zgage, še posebno proti koncu nosečnosti. Takrat naj redno po vsakem obroku zaužijejo antacide, kot je na primer Rupurt, da ublažijo delovanje želodčne kisline. Izogibajo naj se oreškom, orehom, pretirano začinjeni hrani in prevelikim obrokom; raje naj jedo pet manjših obrokov dnevno. Sicer pa moramo skrbeti za primeren vnos vseh za življenje potrebnih vitaminov, kot so cink, kalcij, baker, magnezij, vitamin C in E, B12, beta karoten (vitamin A). Ker je poletje tudi čas sredozemskih počitnic, naj nosečnice uživajo veliko rib, ki so polne cinka, vitamina B12 ter nekaterih nenasičenih maščobnih kislin. Losos in sardele so najbolj bogate z omenjenimi vitamini, poskusimo pa jih tudi pripraviti zdravo, ne ocvrto, pač pa kuhano ali pečeno na žaru.
Obiski pri ginekologu in preventivni ukrepi
Obiski pri ginekologu naj bi pri zdravi nosečnici potekali enako kot v drugih letnih časih. To pomeni, da se do sedmega meseca nosečnosti videvamo enkrat mesečno, zadnji mesec pa enkrat tedensko, skupno približno deset do dvanajst obiskov do poroda. Če se nosečnica dobro počuti in še ni visoko noseča, lahko obisk celo prestavi za teden ali dva, pod pogojem, da otroka dobro čuti in da so njeni krvni izvidi v mejah normale. Seveda obiščemo ginekologa, kadar potrebujemo pomoč. Vedeti pa moramo, da nam bodo noge zaradi vročine bolj otekale kot sicer, vendar vzrok ne bo nujno bolezenski. Tudi omotičnosti in slabosti sta pogostejši, če ne pijemo dovolj. V vročih stanovanjih je spanje moteno, kar lahko privede do večje utrujenosti kot navadno. Seveda morajo zdravniki izključiti druge vzroke, kot je na primer slabokrvnost, preeklampsija s povišanim krvnim tlakom ali otekanjem, ali zastrupitev s hrano.
Če je nosečnica stala nekaj časa na vročini, pred tem pa še ni zaužila ničesar, je dovolj počitek in primerno zaužitje tekočine. Izogibati se mora ležanju na trebuhu, ki v zadnjem trimesečju lahko povzroči celo izgubo zavesti. Maternica namreč pritisne na glavno žilo in onemogoči zadosten pretok krvi do srca. Zato ginekologi vedno svetujejo ležanje na boku, po možnosti več na levem kot desnem, da do neljubega dogodka ne bi prišlo. Dolgotrajno bruhanje lahko povzroči motnje v acidobaznem ravnotežju organizma in nemalokrat se zgodi, da potrebuje bodoča mamica hospitalizacijo z nadomeščanjem tekočine prek žile. Nenaden glavobol ob povišanem tlaku prav tako rešujemo v bolnišnici. Opisana stanja so nevarna in jih je treba jemati resno. Načeloma velja, da je bolje obiskati zdravnika, ki vsaj s pregledom krvi in urina, ginekološkim pregledom in merjenjem tlaka izključi mnogo bolezenskih stanj in hkrati preveri, kako se godi plodu.
Načeloma velja, da moramo natančno poznati okoliščine nastanka omotice. V primeru, da je nosečnica stala nekaj časa na vročini, pred tem pa še ni zaužila ničesar, je dovolj počitek in primerno zaužitje tekočine. Izogibati se mora ležanju na trebuhu, ki v zadnjem trimesečju povzroči celo izgubo zavesti. Maternica namreč pritisne na glavno žilo in onemogoči zadosten pretok krvi do srca. Zato ginekologi vedno svetujejo ležanje na boku, po možnosti več na levem kot desnem, da do neljubega dogodka ne bi prišlo. Dolgotrajno bruhanje povzroči motnje v acidobaznem ravnotežju organizma in nemalokrat se zgodi, da potrebuje bodoča mamica hospitalizacijo z nadomeščanjem tekočine prek žile. Nenaden glavobol ob povišanem tlaku tudi rešujemo v bolnišnici. Opisana stanja so nevarna in jih je treba jemati resno. Načeloma velja, da je bolje obiskati zdravnika, ki vsaj s pregledom krvi in urina, ginekološkim pregledom in merjenjem tlaka izključi mnogo bolezenskih stanj in hkrati preveri, kako se godi plodu.
Načeloma velja, da moramo natančno poznati okoliščine nastanka omotice. Če je nosečnica stala nekaj časa na vročini, pred tem pa še ni zaužila ničesar, je dovolj počitek in primerno zaužitje tekočine. Izogibati se mora ležanju na trebuhu, ki v zadnjem trimesečju povzroči celo izgubo zavesti. Maternica namreč pritisne na glavno žilo in onemogoči zadosten pretok krvi do srca. Zato ginekologi vedno svetujejo ležanje na boku, po možnosti več na levem kot desnem, da do neljubega dogodka ne bi prišlo. Dolgotrajno bruhanje povzroči motnje v acidobaznem ravnotežju organizma in nemalokrat se zgodi, da potrebuje bodoča mamica hospitalizacijo z nadomeščanjem tekočine prek žile. Nenaden glavobol ob povišanem tlaku tudi rešujemo v bolnišnici. Opisana stanja so nevarna in jih je treba jemati resno. Načeloma velja, da je bolje obiskati zdravnika, ki vsaj s pregledom krvi in urina, ginekološkim pregledom in merjenjem tlaka izključi mnogo bolezenskih stanj in hkrati preveri, kako se godi plodu.
Kopanje med nosečnostjo: Morebitne nevarnosti in priporočila
Plavanje je sicer najbolj priporočljiva vadba, saj krepi vso muskulaturo, vendar pod pogojem, da je voda čista. Obstaja kar nekaj jezer, ki so za plavanje primerni, in tudi morska voda je dovolj čista, da nosečnica ne tvega dodatnih okužb. Bazene in termalne vode načeloma ginekologi odsvetujejo. Vzroka sta dva: zaradi skritega uriniranja in drugih izločkov ljudi ter s tem okužene vode nosečnica tvega vnetje nožnice in možno ascendentno okužbo notranjih rodil. Nosečnostni hormoni namreč vplivajo na spremenjeno acidobazno ravnovesje v nožnici, ki postane za okužbe bolj dovzetna. Večkrat se pojavi predvsem okužba z glivo kvasovko, ki se ravno zaradi sprememb v nosečnosti bolj razraste kot sicer v življenju ženske. Izcedek je neprijeten, srbeč, belkast in se lahko ponavlja. Drugi vzrok odsvetovanja kopanja v vroči vodi je zaradi možnosti grozečega prezgodnjega poroda ali spontanega splava.
Plavanje v čistem morju je dovoljeno, če je potek nosečnosti normalen, torej brez diagnoze ogroženega splava ali prezgodnjega poroda. To je zdrava in koristna aktivnost, ki se priporoča ne glede na mesec nosečnosti. Nosečnice bi morale biti pozorne, da voda ni prehladna, da se izognejo temperaturnemu šoku. Poleg tega je treba paziti na udobno obutev, da se nosečnica ne bi slučajno spotaknila na mokri podlagi. Ginekologinja dr. Ulla Marton poudarja, da nosečnice ne bi smele izogibati počitnicam ob morju. Če je nosečnost brez zapletov - torej brez povišanega krvnega tlaka, nereguliranega diabetesa, težav s ščitnico, bolezni ledvic ali srca, nizkega položaja posteljice ali tveganja za prezgodnji porod - lahko potujejo. Vendar je treba potovanje in obnašanje na destinaciji prilagoditi svojim telesnim zmožnostim in stalno poslušati svoje telo. Potovanje z vozilom zahteva počitek vsakih 1,5 do 2 uri z lahkotnim raztezanjem, sprehodom in okrepčilom.
Pri bazenih obstajajo pomisleki zaradi čistosti vode in osebne higiene drugih ljudi. Kopanje v bazenu, ki ga uporablja veliko ljudi, se na splošno ne priporoča nosečnicam, saj so pogoste genitalne okužbe po uporabi. Idealni so bazeni, kjer je voda brezhibno čista in jih ne uporablja veliko ljudi. Torej, čeprav je zmerna telesna aktivnost v vodi dobra za nosečnico, kopanje v bazenih ne bi smelo biti prepogosto. Kopanje v morju je precej bolj priporočljivo kot kopanje v bazenih in toplicah. Zaradi temperaturnih razlik se je priporočljivo izogibati turškim kopelim ter mokrim in suhim savnam. Iz higienskih razlogov se priporoča izogibanje jacuzzijem, še dodaja ginekologinja. Nosečnice naj bodo pozorne tudi na to, da takoj zamenjajo mokre kopalke, saj tako preprečijo okužbe sečil, ki so med nosečnostjo pogostejše.
Uporaba savne in drugih vročih kopeli
Tudi uporabo savne je priporočljivo omejiti za kratek čas, na primer pet do deset minut, saj pride do prevelikega pregrevanja celega telesa. Morda je bolje, da to povsem opustimo. Prepovedano pa je tudi potapljanje, saj se pri naraščajoči globini v krvi raztaplja preveč ogljikovega dioksida, ki lahko privede do stranskih učinkov mašenja žil. Dokazano je namreč, da je možnost spontane embolije pri nosečnici stokrat pogostejša kot pri ženski, ki ni noseča.
Sproščanje v domači kadi je lahko za nosečnico zelo blagodejno, zato se lahko mamica v pričakovanju brezskrbno uleže v toplo kad, ki ima temperaturo vode podobno temperaturi njenega telesa, in sproščeno uživa za kratek čas. Toda dolgotrajno namakanje v vodi, ki ima temperaturo višjo od telesne, bo že samo po sebi povzročilo nelagodje in potenje, lahko pa pride tudi do pregrevanja telesa in ploda. Zato se nosečnicam svetuje, da se v času nosečnosti raje izogibajo dolgotrajnim vročim kopelim.
Izbira zaščitne kreme in druge preventivne mere
Vedno, kadar se odločimo za sončenje, moramo uporabljati kvalitetne preparate s srednjo zaščito proti UVA- in UVB-žarkom, ki jih nanesemo pred sončenjem. Kreme z visokim zaščitnim faktorjem ne doprinesejo veliko pri zaščiti pred sevanjem, nosečnici pa lahko povzročijo lažen občutek varnosti. Pozabi, da si prekomerno pregreva telo in temperaturo jedra telesa, srce postane še bolj obremenjeno in včasih ne zmore prilagoditve fiziološkega stanja. Nosečnica naj se na soncu raje giba, pokrita s pokrivalom, in izkoristi jutranje ter popoldanske ure za plavanje, ki ji bo nedvomno okrepilo psihofizično stanje.
Prav tako je pomembno, da nosečnica posluša svoje telo. Poleg tega je treba vedeti, da se v zadnjem trimesečju, zaradi fizioloških sprememb same nosečnosti, aerobna sposobnost vsake nosečnice zniža. Vsaka nosečnica se mora s tem sprijazniti. Tako je v zadnjem trimesečju potrebno nekoliko prilagoditi oziroma znižati intenzivnost in včasih tudi trajanje vadbe, ki so je bile navajene v prvem ali drugem trimesečju. Intenzivnost navadno ocenjujemo z govornim testom, kar pomeni, da opazujemo, če so se nosečnice med vadbo sposobne normalno pogovarjati. Če je temu tako, je to znak, da taka vadba ni preveč intenzivna. Merjenje srčnega utripa za vadbo v vodi ni najbolj primerna metoda, saj se v času nosečnosti srčni utrip fiziološko zviša. Ko nosečnico do ramen potopimo v vodo, se ji ta nekoliko zniža zaradi učinka potopitve, ko pa se začne gibati v vodi, se ji spet rahlo zviša. To je tako individualno oziroma tako različno od nosečnice do nosečnice, da v praksi zelo težko rečemo, kakšen srčni utrip je najbolj primeren za vadbo nosečnice v vodi. Zato je nekako najlažje, če se orientiramo po govornem testu. Med vadbo v vodi je zelo pomemben zadosten vnos tekočine v organizem. Zato priporočamo, da nosečnice na vadbo prinesejo plastenko z nesladkano pijačo - vodo, zeliščni čaj - in da pijejo vsakič, ko začutijo potrebo po tekočini. Priporočamo tudi nedrseče natikače. Vsakič, ko hodimo blizu bazena ali morja, je potrebno imeti kvalitetne, nedrseče natikače, ker nikoli ne vemo, kje nam lahko spodrsne. Če gre za neočiščen teren v vodi, na primer v morju, pa je potrebno imeti tudi posebne gumijaste copate za v vodo. Potrebno je poudariti tudi, da iz higienskih in iz drugih zdravstvenih vidikov, v vodi ne uriniramo. Če nosečnica urinira v vodo, obstaja možnost, da pride do vnetja sečnice. Zato na to nosečnice opozarjamo.
Izkušnje so pokazale, da nosečnice ljubijo vodo. Zato, ker se v vodi počutijo lažje. Za marsikatero nosečnico, še zlasti v zadnjem trimesečju, je teža trebuščka lahko zelo obremenjujoča, v vodi pa čutijo samo 10 odstotkov telesne teže. Zato lahko v vodi izvajajo vadbo brez obremenitve in to celo v višji intenzivnosti, kot bi to lahko počele na suhem, kjer morda takšnih vaj sploh ne bi mogle izvajati, ker bi bilo to neprijetno in morda celo boleče. Druga stvar, zaradi katere se nosečnice odločajo za vodo, je ta, da lahko v vodi izvajajo vaje, ki so na suhem lahko kontraindicirane. Na primer: po petem mesecu nosečnosti ni priporočljivo več kot petminutno izvajanje vaj na hrbtu, ker teža noseče maternice skupaj s plodom pritiska na spodnjo zbiralno veno in na ta način omejuje dotok kisika do samega ploda. Poleg tega se nosečnica v tem položaju počuti zelo neprijetno in lahko ji postane celo slabo. Takega fenomena v vodi ni. Nosečnica lahko s pomočjo kakšnega plavalnega pripomočka v vodi tudi pol ure uživa na hrbtu. V vodi pa lahko tudi na primer leži oz. lebdi na trebuhu, kar si seveda sicer v drugem in tretjem tromesečju ne more privoščiti. Praksa je pokazala, da nosečnice na vadbo v vodi prihajajo od zaključka četrtega meseca do nekje 14 dni pred porodom. Če gre za zdravo nosečnost, pa tudi če gre za določene oblike patološke nosečnosti, ginekologi lahko nosečnico pošljejo na vodno vadbo. Značilno je, da nosečnice, ki imajo mišično skeletne težave in marsikatere vaje na suhem ne morejo izvajati brez bolečin, v vodi te vaje lahko izvajajo brez težav in drugih neprijetnih posledic.
Prvi stranski učinek je lahko posledica onesnažene vode. Zato vsi bazeni niso primerni za izvajanje vadbe. Voda mora biti higiensko neoporečna. Najbolje je, da nosečnica najde bazen, kjer je čim manj ljudi in kjer je umirjeno in intimno okolje. Pomembno je tudi, da voda stalno kroži in se filtrira. Če se odloči za samostojno plavanje, je najboljše, da to počne v zgodnjih jutranjih urah, ker se voda čez noč popolnoma prečisti. Seveda mora biti tudi količina klora v bazenu minimalna, ker sicer lahko pride do vnetja vaginalne sluznice, ki ga je ponavadi potrebno zdraviti z antibiotiki. Marsikatero antibiotično zdravljenje pa ni primerno za čas nosečnosti. Seveda se lahko nosečnica pred tem zaščiti tudi tako, da mehansko prepreči vdor vode v nožnico. Temu so namenjeni posebni vložki, ki so impregnirani s posebnim vazelinskim oljem, ampak za ta korak mora nosečnica dobiti dovoljenje svojega ginekologa. Drug način, da se izognemo kopanju v bazenih, ki so morebiti oporečni, pa je morje. Morska voda je naravni dezinfektor, zato nosečnicam priporočam, da izkoristijo prihajajoče poletne mesece in se čim več kopajo v morju. Seveda ob primernih temperaturah morske vode in na urejenih kopališčih ter v čisti morski vodi.
Nosečnice naj nikoli ne plavajo same, saj se nikoli ne ve, kaj vse se lahko zgodi. Vedno naj bo nekdo v bližini, da lahko priskoči na pomoč. Izogibajo naj se tudi plavanja v preveliki gneči, da ne bi prišlo do poškodbe trebuha s strani drugih plavalcev. Ker je mišično skeletni sistem pri določenih tehnikah plavanja lahko zelo obremenjujoč, svetujem tudi, da nosečnice pogosto spreminjajo tehnike plavanja. Poleg plavanja svetujem hojo ali pa tek v vodi. Za slednji dve dejavnosti je dobro, če je površina ravna. V kolikor pa ni, si je dobro pomagati s kakšnim plavalnim pripomočkom - s plavalno desko ali t.i. plavalnim črvom, ki jo drži na površju, da lahko potem teka tudi v globoki vodi, kjer se ne dotika tal. Najlepše je, da mora oseba pri hitrem premikanju telesa skozi vodo, ko je v pokončnem položaju, stisniti globoke mišice trebuha in hrbta, če želi vzdrževati ravno telesno držo in ravnotežje. Če to kombinira še s stiskom mišic medeničnega dna in dihanjem s pomočjo trebušne prepone, potem na ta način nudi najboljšo možno podporo spodnjemu delu hrbtenice in medenice ter tako učinkovito preprečuje ali lajša morebitne že nastale bolečine in druge sorodne probleme v tem predelu.
Za zdravje nosečnice in ploda je lahko najbolj nevarno, če pretirava s samim aerobnim delom. Če je nosečnica povprečno telesno pripravljena, potem lahko aerobni del traja do 20 minut, v kolikor pa je vrhunsko pripravljena, kar pomeni, da je trenirala že pred nosečnostjo, lahko tudi dlje. Če pa se je nosečnica začela ukvarjati s telesno vadbo šele v nosečnosti, potem mora počasi napredovati do dvajsetih minut aerobnega dela. Pomembno je predvsem to, da nosečnica posluša svoje telo. Poleg tega je treba vedeti, da se v zadnjem trimesečju, zaradi fizioloških sprememb same nosečnosti, aerobna sposobnost vsake nosečnice zniža. In vsaka nosečnica se mora s tem sprijazniti. Tako da je v zadnjem trimesečju potrebno nekoliko prilagoditi oziroma znižati intenzivnost in včasih tudi trajanje vadbe, ki so je bile navajene v prvem ali drugem trimesečju.
tags: #kopanje #v #pozni #nosecnosti