V času pričakovanja in prihoda novega člana v družino se starši pogosto soočajo z vprašanji glede svojih pravic in obveznosti v zvezi z odsotnostjo z dela. Z zakonskimi določbami, kot so Zakon o delu in Zakon o finančni podpori družini z otrokom, so urejene pravice do porodniškega dopusta, bolniške za nego otroka ter drugih oblik starševskega varstva. Ta članek podrobno obravnava navedene pravice, postopke uveljavljanja ter pomembne vidike, ki jih morajo starši poznati.
Odpiranje in trajanje porodniškega dopusta
Porodniški dopust se lahko odpre najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar ne prej kot 45 dni pred tem. Osnovno trajanje porodniškega dopusta je tri mesece od dneva poroda. V Sloveniji je materinski dopust, ki je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja, praviloma 105 dni, od česar je 15 dni obveznih. Ta dopust se mora začeti najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta.
Po preteku porodniškega dopusta se nadaljuje dopust za nego otroka, ki v Srbiji traja devet mesecev, v Sloveniji pa je urejen kot starševski dopust. V Sloveniji starševski dopust traja 160 koledarskih dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni. Od tega je 60 dni za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa jih lahko izkoristi samo ona. Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Odgovornost in pravice očeta
V določenih okoliščinah lahko porodniško odsotnost prevzame tudi oče otroka. V Srbiji je to urejeno s členom 94. Zakona o delu, kjer je navedeno, da oče lahko koristi porodniško odsotnost, če je mati odsotna zaradi bolezni ali drugih razlogov. V tem primeru oče koristi to pravico, dokler obstajajo razlogi, zaradi katerih je mati sprečena z delom. Pravica do porodniškega dopusta očeta v Srbiji ni pogojena z delovnim razmerjem matere. V Sloveniji je očetovski dopust namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni, ki ga izkoristi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Kar zadeva samo odsotnost za nego otroka, to pravico oče v Srbiji lahko prevzame na podlagi medsebojnega dogovora z materjo. Procedura vključuje, da oče pridobi "doznake" pri svojem izbranem zdravniku, mati pa predhodno zaključi porodniško bolniško pri svojemu delodajalcu in s soprogom podpiše sporazum o prenosu pravice do bolniške za nego otroka. V Sloveniji lahko starševski dopust koristi eden od staršev ali oba starša, pri čemer se natančno določita obdobje in način izrabe dopusta.
Postopki in potrebna dokumentacija
Za uveljavljanje pravic je potrebna ustrezna dokumentacija. V Srbiji je za odpiranje porodniškega dopusta potrebno pripraviti fotokopije izvodov iz matične knjige rojenih za vse otroke, overjene zdravstvene izkaznice in fotokopijo obrazca prijave na obvezno zdravstveno zavarovanje (M-obrazec) od delodajalca. Zahteva za uveljavljanje pravice do nadomestila plače se običajno odda na pristojni službi občinske ali mestne uprave. V primeru podaljšanja bolniške za nego otroka je potreben Zahtev za veštačenje zdravstvenega stanja otroka.
V Sloveniji se pravica do starševskega dopusta uveljavlja na centru za socialno delo, hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta. Vlogo za starševski dopust skupaj z dogovorom o načinu izrabe predložita centru za socialno delo in seznanita delodajalca. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo.
Posebni primeri in dodatne pravice
V primeru izgube otroka med porodom, mati v Srbiji ne uveljavlja pravice do bolniške za nego otroka, temveč le do porodniškega dopusta. V Sloveniji imajo posvojitelji, skrbniki ali sorodniki, ki jim je dodeljena starševska skrb, pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka v enakem obsegu kot starši. Za otroke, starejše od osem let in mlajše od 15 let, imajo te osebe pravico do 30 dni starševskega dopusta. Rejniki, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osem let, imajo pravico do 30 dni starševskega dopusta.
V primeru ugotovljene motnje v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajne hujše bolezni otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. Vloga mora biti oddana najkasneje do 18. meseca starosti otroka. Mati, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
Finančna nadomestila in zaščita pred odpovedjo
Za čas trajanja porodniškega dopusta v Srbiji delodajalec nima pravice odpustiti zaposlene. V prvih treh mesecih se izplačuje minimalno nadomestilo. Obračun in izplačilo nadomestila se vrši vsak 21. dan v mesecu. Pravico do nadomestila plače ima tudi porodilja, ki je sicer zasnovala delovni odnos po rojstvu otroka, čeprav ni bila zaposlena v času njegovega rojstva.
V Sloveniji materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Upravičenke so za čas trajanja pravice vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Posebna ureditev med izrednim stanjem
V času izrednega stanja, kot je bilo razglašeno v Srbiji 15.3.2020, so bila določena pravila za podaljšanje pravic do nadomestil. Uporabnikom, katerim se je pravica do izplačila socialnih dajanj iztekla 15.03.2020, se je ta pravica podaljšala za čas trajanja izrednega stanja, najdalj kot tri mesece. Enako je veljalo za pravico do odsotnosti z dela z namenom nege posebnega otroka, ki se je iztekla v tem obdobju. Za uveljavljanje teh pravic je bil potreben popunjen zahtevek (Obrazec ZOPND), fotokopija kartice tekočega računa ter druga relevantna dokumentacija, ki se je lahko oddala osebno ali po pošti Republiškemu fondu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (RFPIO).
Pravica do dela krajši delovni čas zaradi starševstva pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni, da mora eden od staršev delati najmanj 20 ur tedensko. Oba starša lahko hkrati izkoriščata pravico do krajšega delovnega časa, vendar skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
tags: #koriscenje #predlanskega #dopusta #porodniska