Porod in obdobje po njem predstavljata ključno prehodno obdobje za novo družino, ki ga spremljajo tako fizične kot čustvene spremembe ter pomembne pravne in socialne vidike. V zadnjem obdobju je opaziti skrajševanje bivanja mater in novorojenčkov v porodnišnici, kar postavlja pod vprašaj optimalno ravnovesje med zgodnjim odpustom in zagotavljanjem ustrezne poporodne oskrbe. Hkrati pa slovenska zakonodaja nudi vrsto pravic in podpore staršem v tem prehodnem obdobju, ki segajo od materinskega in očetovskega dopusta do otroškega dodatka in drugih oblik pomoči.
Zgodnji odpusti iz porodnišnice: Koristi in izzivi
V zadnjem obdobju je opaziti težnjo k skrajševanju bivanja mater in novorojenčkov v porodnišnici po porodu. Večinoma so bili razlogi za ponovni sprejem novorojenčkov hiperbilirubinemija, dehidracija, izguba teže oz. slabo napredovanje. Po drugi strani pa so raziskave pokazale, da so poleg stopnje bolezni novorojenčka za ponovni sprejem pomembni tudi drugi dejavniki, predvsem tisti socialne narave, kot so starost matere, njen zaposlitveni in zakonski status ter število prejšnjih porodov. Slovenski podatki iz leta 2012 so pokazali, da je v Sloveniji delež ponovnih sprejemov nekoliko večji kot v drugih državah, pri čemer je bila najpogostejša diagnoza ob ponovnem sprejemu zlatenica. Da bi se izognili nepotrebnim obremenitvam mater, otrok in zdravstvenega sistema, velja razmisliti, kdaj so zgodnji odpusti res smiselni in varni.
S prehodom večine porodov v porodnišnice se je izboljšalo preživetje mater in novorojenčkov, prav tako se je zmanjšala njihova obolevnost. Porodnišnice nenehno izboljšujejo razmere za porodnice in poskušajo upoštevati njihove želje. Večina držav, tudi Slovenija, je na podlagi raziskav o obolevnosti mater in novorojenčkov po odpustu iz porodnišnice izdala priporočila in standarde, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju odpusta. Pred odpustom mora novorojenčka natančno pregledati pediater, otrok mora imeti opravljena presejalna testiranja in cepljenja skladno s programom. Večina novorojenčkov, rojenih vaginalno ob roku in brez hujših težav zaradi prehoda, lahko varno zapusti porodnišnico 48-72 ur po rojstvu. Po carskem rezu je priporočen odpust po 96 urah. Pri zgodnjem odpustu, pred 48 urami otrokove starosti, je za otroka priporočen ponovni pregled v naslednjih dveh dneh po odpustu, ko opravimo tudi presnovne presejalne teste. Ob odpustu damo staršem napotke, kje lahko poiščejo strokovno pomoč ob morebitnih težavah.
Poporodno obdobje ali puerperij je obdobje, ki traja od poroda do izginotja anatomskih in fizioloških sprememb nosečnosti. Najpogosteje je opredeljeno kot obdobje prvih šestih tednov po porodu. Poporodno obdobje (puerperij) je obdobje, ki se začne po rojstvu ploda in posteljice z ovoji ter traja od šest do osem tednov. V poporodno obravnavo sta vključena otročnica in novorojenec, optimalno pa je, da sodeluje celotna novonastala družina. Zaradi velikih razlik v povprečnem trajanju hospitalizacije po porodu med posameznimi državami vse do danes še ni bila sprejeta standardna definicija zgodnjega odpusta po porodu. Mnenja o tem, ali je krajše bivanje v porodnišnici škodljivo ali koristno, so deljena. Sodeč po dostopnih raziskavah in razpoložljivih podatkih se čas odpusta iz porodnišnice - pod pogojem, da se mati počuti dobro ter nima predhodnih težav in bolezni - lahko skrajša na 24 ur po vaginalnem porodu ali porodu s carskim rezom. Ker je zgodnji odpust po porodu vse pogostejši in vse bolj običajen, postaja vse pomembnejša tudi poporodna obravnava otročnice in novorojenčka na domu.
Slovenska zakonodaja in pravice staršev v času nosečnosti in po porodu
Delavci imajo med nosečnostjo in starševstvom pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. V Ustavi RS je določeno, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Najpomembnejše pravice nosečnic in staršev so v slovenski zakonodaji opredeljene v Zakonu RS o delovnih razmerjih in Zakonu RS o starševskem varstvu in družinskih razmerjih. Namen posebnega delovnopravnega varstva, povezanega s starševstvom, je, da delavkam in delavcem omogoči ustrezno usklajevanje njihovih poklicnih in družinskih obveznosti ter jim zagotovi potrebno posebno varstvo. V sporu, povezanem z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva, dokazno breme nosi delodajalec.
Ključne pravice in dajatve v Sloveniji:
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust traja 105 dni. Nosečnica ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
- Očetovski dopust: Namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka. Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
- Starševski dopust: Pravico do starševskega dopusta ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka. Starševski dopust traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
- Nadomestilo plače: Je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih.
- Otroški dodatek: Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica se prizna za dobo največ enega leta.
- Dodatek za veliko družino: Je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.
- Nadomestilo v času odmora za dojenje: Materam, zaposlenim za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo), na podlagi potrdila specialista pediatra, nadomestilo za eno uro dnevno, za otroka do 9. meseca starosti oziroma za plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. meseca starosti otroka.
- Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva: Pravico ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena je nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
Za svobodo pri porodu
Zdravstveni vidiki novorojenčka in poporodne oskrbe
Za uspešen prehod iz fetalnega v neonatalni žvljenj so pomembne velike srčno-žilne prilagoditve v tem obdobju, pri čemer je včasih potrebna pomoč z umetnim predihavanjem. Potrebe bolnika po umetnem predihavanju so odvisne predvsem od mehanskih lastnosti dihalnega sistema in vrste motnje v izmenjavi plinov. Nastavitve ventilatorja prilagajamo glede na želeno spremembo v plinski analizi krvi. Med neinvazivne načine umetnega predihavanja spadajo predihavanje z visokopretočnim kisikom, kontinuirani pozitivni tlak v dihalnih poteh (CPAP) in sinhronizirano intermitentno predihavanje s pozitivnim tlakom skozi nos (SNIPPV, PTV) ter visokofrekvenčne oscilacije (nHFO). Uporaba CPAP se priporoča predvsem pri izjemno nedonošenih novorojenčkih takoj po rojstvu za vzpostavitev ustreznih pljučnih volumnov in funkcionalne rezidualne kapacitete. Indikacije za prehod na invazivno umetno predihavanje so FiO2 med 0,4 in 0,6 za vzdrževanje ciljne saturacije, PaCO2 več kot 8-9,3 kPa in pH manj kot 7,20-7,25, pogoste epizode apneje, bradikardije in desaturacije, ki potrebujejo stimulacijo ali pomoč z dihalnim balonom, močno povečano dihalno delo in srčno-žilna nestabilnost. Invazivno umetno predihavanje je lahko asistirano ali kontrolirano, lahko je tlačno ali volumsko kontrolirano, ob slabi razpetosti (predihanosti) pljuč ali pljučni hipertenziji pa so zelo uporabne tudi visokofrekvenčne oscilacije. Med umetnim predihavanjem se lahko pojavijo zapleti, kot so kopičenje zraka zunaj dihalnih poti (v prsnem košu), odprt Botallov vod (odprti duktus arteriosus, PDA), krvavitev v pljuča, retinopatija nedonošenosti in nevrološki zapleti.
V enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov pogosto uporabljamo preko periferne vene vstavljene osrednje venske katetre (PICC), če obstaja pri otroku indikacija za dolgotrajno parenteralno prehrano in/ali kontinuirano dovajanje tekočin in zdravil. Indikacijo za vstavitev katetra PICC postavi pediater na osnovi kliničnega stanja bolnika in vstavi se samo takrat, kadar je potreba po katetru upravičena, in le za toliko časa, kot je potrebno. Periferne katetre uvajamo v večje vene na rokah, nogah in redkeje v vene na glavi in jih nato potiskamo proti osrednji veni dokler ne dosežemo končnega položaja, ki je ob vstopu zgornje vene kave v desni preddvor srca. Za kontrolo ustrezne lege PICC je treba opraviti rentgensko slikanje. Priporočljiv položaj konice vstavljenega venskega katetra je spodnja tretjina zgornje vene kave pred vstopom v desni preddvor srca. Če ni zapletov, je lahko kateter vstavljen najdlje mesec dni. Izvajanje prevez, oceno stanja vbodnega mesta in morebitna odstopanja vsakodnevno dokumentiramo v bolnišnični program Hipokrat. Spremljamo tudi dnevno potrebo po osrednjem žilnem katetru, zabeležimo odstranitev žilnega katetra in vzrok odstranitve.
Uporaba zdravil in prehranskih dopolnil pri nosečnicah in novorojenčkih
V Evropi in po svetu je še vedno velik etični problem uporaba neregistriranih zdravil (angl. off-label) pri otrocih, ki niso bila predhodno in vitro in predklinično ter klinično preskušana na otrocih. Ravno zato evropska zakonodaja zahteva, da mora vsako zdravilo, ki gre v registracijo za tržno uporabo pri otrocih, imeti predhodno dovoljenje Evropske agencije za zdravila (EMA), preko vnaprej izdelanega načrta pediatričnih raziskav (PIP), za vsako zdravilo, ki je ali bi bilo lahko potencialno namenjeno otrokom. Ker je novorojenčkov, še posebej nedonošenčkov organizem nedotvorjen, je lahko uporaba neregistriranih zdravil pri takem otroku še posebej nevarna. Nedozorelost organov vpliva na farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravila v novorojenčkovem in otroškem telesu, ki se razlikuje od telesa odraslega čoveka. Ko pripravljamo raziskavo na novorojenčkih, moramo izdelati natančen načrt in pridobiti neodvisno etično oceno, pri kateri morajo biti v ospredju varnost, učinkovitost in neposredna koristnost preskušanega zdravila ter minimalna možnost stranskih učinkov.
Nosečnice in doječe matere so rutinsko izključene iz prospektivnih raziskav o učinkovitosti in varnosti zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov. Razlog za to je predvsem strah pred morebitnimi neželenimi učinki na plod in/ali dojenčka. Izključevanje nosečnic in doječih mater iz raziskav je etično sporno. Stranski učinki na plod/novorojenca se namreč prej pokažejo v dobro zasnovanih, kontroliranih raziskavah. Z vključevanjem nosečnic v tretjo fazo kliničnih raziskav bi zato pravzaprav zavarovali večje število otrok pred morebitnimi toksičnimi učinki, ki bi se sicer pokazali šele po večletni neregistrirani (off-label) uporabi.
Zdravila spremljajo načrtovanje nosečnosti, nosečnost, porod in poporodno obdobje z dojenjem. Med porodom lahko na plod in novorojenca vplivajo oksitocin, dušikov oksidul in petidin ter različni analgetiki in anestetiki v primeru carskega reza. V zadnjem desetletju sledimo naraščanju uporabe zdravil in prehranskih dopolnil v poporodnem obdobju. Učinkovine prehajajo ali se izločajo v materino mleko na več načinov. V Sloveniji se pogostost jemanja zdravil in prehranskih dopolnil razlikuje med doječimi in nedoječimi materami. Najpogosteje uporabljene učinkovine v poporodnem obdobju so folna kislina, vitamini in/ali minerali, protibolečinske učinkovine in antimikotiki v obliki vaginalet.
Pri novorojenčkih poteka intenziven razvoj fizioloških funkcij, kar vodi do sprememb v farmakokinetiki zdravilnih učinkovin v primerjavi z odraslimi. Višji želodčni pH, upočasnjeno praznjenje želodca in spremenjena motilnost lahko spremenijo absorpcijo zdravilnih učinkovin po peroralni poti. Pri dermalni uporabi se zaradi večje permeabilnosti kožne pregrade, večje prekrvitve kože in večje površine kože glede na telesno maso lahko več zdravilne učinkovine absorbira skozi novorojenčkovo kožo, kar poveča tveganje za sistemske neželene učinke. Rektalna in intramuskularna absorpcija zdravilnih učinkovin sta pri novorojenčkih in dojenčkih precej variabilni ter odvisni od številnih dejavnikov. Drugačna porazdelitev zdravilnih učinkovin pri novorojenčkih je lahko posledica drugačne telesne sestave in/ali sprememb v plazemskih beljakovinah. Ledvična in jetrna funkcija sta pri novorojenčkih nezreli, posledica tega pa sta manjši očistek zdravilnih učinkovin in daljši razpolovni čas. Elektrolitske motnje so lahko vzrok ali posledica slabšega kliničnega stanja novorojenčka, zato jih je treba prepoznati in ustrezno obravnavati. Zaradi nezrelosti ledvic je uravnavanje elektrolitskega ravnovesja pri novorojenčku že v osnovi oslabljeno.
Posebne zdravstvene situacije in obravnava
Persistentna pljučna hipertenzija (PPHN): Pri novorojenčku gre za življenje ogrožajočo bolezen pljuč. V članku so prikazani patofiziologija PPHN, etiologija, klinična slika, diagnostika in zdravljenje.
Izmenjalna transfuzija (IT): Je postopek, s katerim kljub invazivnosti kar najbolj nežno zamenjamo pomemben delež krvi v obtoku in s tem odstranimo najrazličnejše snovi (tarčne škodljive snovi). Z odstranjenim izračunanim teoretičnim volumnom poleg tarčne snovi sočasno odstranimo tudi nekatere druge v krvi prisotne snovi, kar je pomembno za razumevanje pričakovanih stranskih učinkov. Najpogosteje se uporablja kot terapija pri kritični zlatenici ali pomembni hemolizi, ki spremlja hemolitično bolezen pri novorojenčku (HBN) zaradi AB0- ali Rh-neskladij. Izmenjalna transfuzija je v neonatologiji pomemben terapevtski postopek pri številnih redkih in težkih kliničnih stanjih. Sam poseg ni brez tveganja za bolnika; za obvladovanje tveganja so zato ključne dobra priprava, pravočasna izvedba ter pravilna tehnika.
Terapevtska hipotermija (TH): Leta 2005 je bilo v treh velikih multicentričnih randomiziranih raziskavah novorojenčkov z neonatalno encefalopatijo (NE) ugotovljeno, da blaga terapevtska hipotermija (33,5 °C), ki traja 72 ur, izboljša izid testa Bailey III v starosti 18-24 mesecev v primerjavi z nehlajenimi novorojenčki. Naslednje leto je ameriški Nacionalni inštitut za otroško zdravje in razvoj (NICHD) priporočil, da se TH uvede v zdravljenje v enotah za intenzivno terapijo, ki lahko sledijo protokolom velikih raziskav. Leta 2013 je Jacobs za zbirko Cochrane ugotovila, da je bilo do takrat hlajenih več kot 1505 novorojenčkov z NE, zajetih v 11 randomiziranih raziskavah, pri katerih je TH pomembno izboljšala razvojne izide pri zmerni NE in zmanjšala smrtnost pri zmerni in hudi NE. V istem času so pri hlajenih otrocih iz prvih randomiziranih raziskav v predšolskem obdobju potrdili nekoliko boljše izide v psihofizičnem razvoju kot pri nehlajenih, vseeno pa so opazili motnje v razvoju.
Laboratorijske preiskave: So pomemben element v diagnostiki in zdravljenju nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov. Zaradi majhnosti organizma je odvzem krvi pri novorojenčku težaven, laboratorijska analiza pa pogosto otežena tako zaradi majhne količine krvi kot številnih predanaliznih napak, ki so pri novorojenčkih pogoste. Poznavanje orientacijskih laboratorijskih vrednosti, ki se pri novorojenčku lahko precej razlikujejo od referenčnih vrednosti večjih otrok in odraslih, je prvi pogoj za ustrezno vrednotenje rezultatov laboratorijskih preiskav.
Hemolitična bolezen pri plodu in novorojenčku (HBPN): Povzročajo jo materina eritrocitna aloprotitelesa, ki se vežejo na plodove oz. novorojenčkove eritrocitne antigene in sprožijo hemolizo. S HBPN se v razvitem svetu najpogosteje srečamo ob AB0-neskladju med materjo in otrokom, vendar je stopnja anemije v tem primeru običajno blaga. Huda oblika HBPN lahko vodi v hidrops ploda. Vzrok za senzibilizacijo nosečnice na eritrocitne antigene je najpogosteje fetomaternalna krvavitev, ki se pojavi v do 71 odstotkih nosečnosti. Antigen D krvne skupine Rh (anti-D) velja za najbolj imunogeni eritrocitni antigen. Z odkritjem imunoglobulina anti-D (Ig anti-D) in uvedbo predporodne in poporodne zaščite za RhD-negativne nosečnice se je močno zmanjšalo število senzibilizacij na antigen D. Kljub temu se je zaradi resnosti HBPN po svetu uveljavil program prenatalnega testiranja vseh nosečnic.
Presejalno testiranje novorojenčkov: Je pomemben javnozdravstveni ukrep. Omogoča zgodnje prepoznavanje in zdravljenje obolenj, ki sicer pri otrocih ne bi bila odkrita pred pojavom simptomov ter znakov bolezni. Obseg predvidenih presejalnih testov se med posameznimi državami razlikuje. V Sloveniji od leta 2019 novor…
Vprašanje placente: Medicinski odpad ali osebni organ?
V zadnjem obdobju je namreč v trendu, predvsem tudi v tujini, uživanje lastne placente, ki naj bi pripomoglo k okrevanju po porodu. Jasnih smernic glede pozitivnega ali negativnega vpliva na porodnice ni, omeniti pa velja raziskavo, kjer so odkrili povezavo med materinim zaužitjem posteljice in bakterijsko okužbo s streptokoki skupine B.
Posteljica ali placenta je začasni organ, ki se razvije med nosečnostjo iz tkiv matere in ploda. Po porodu placenta več ne obstaja, zato se z njo ravna kot z odpadkom, za katerega veljajo splošna pravila o ravnanju z odpadki. Za kršitelje pa so določene globe v višini od deset do 30 tisoč evrov. Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da se predvsem zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti porodnic in otrok placente ne izroča. Posteljica ali placenta je organ, v katerem poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, se izločajo hormoni in se preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod od matere k plodu. Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da posteljica oziroma placenta po porodu več ne obstaja, saj izgubi svojo prvotno funkcijo, in je obravnavana kot medicinski odpadek, za katerega veljajo splošna pravila o ravnanju z odpadki, ki so določena z Uredbo o odpadkih. Poudarjajo, da so vse bolnišnice zavezane ravnati z odpadki na način, kot je za posamezno vrsto odpadka določeno. "Morebitne prakse bolnišnic, ki splošnih pravil ne spoštujejo, so podvržene sankcioniranju," še dodajajo, za kar pa je pristojen inšpektorat.
Nedavno so porodnišnice prejele dopis s strani ministrstva za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, ki je odgovor Varuhu človekovih pravic. V zapisu ministrstvo navaja, da so po poizvedovanju ugotovili, da po slovenskih porodnišnicah izvajajo različne prakse: od 13 porodnišnic v štirih dovolijo porodnicam odnesti placento, v devetih pa te prakse ne izvajajo. Nadalje so zapisali, da za vse porodnišnice velja, da jih zavezujejo splošna pravila za ravnanje z odpadki.
Urška P. Iršič, profesionalna doula, je kritična do te prakse: "Ko greš k zobozdravniku in ti izpulijo zob, ga lahko dobiš za domov. Placente pa ne moreš. Gre za kršenje ženskih pravic, to je moj organ in nekdo mi ga vzame in ne vem, kaj se z njim zgodi. Ne morem verjeti, da se to dogaja leta 2024. Kazni, če se jaz odločim to vzeti, so tako banalno visoke, da je to neverjetno. Reči ženski, ki ravno rodi svojega otroka v porodni sobi, da svoje posteljice ne sme odnesti in da bo kaznovana, je en velik udarec za slovenske ženske." Iršičeva, mama štirih otrok, dodaja, da gre za organ, ki ga ustvarita mama in otrok in je njun, brez placente otrok ne more preživeti. Na problematiko Iršič opozarja, ker do zdaj ni prihajalo do večjih težav s tem, da so porodnice odnesle košček ali celo posteljico iz porodnišnice.
Porodnice se odločijo za različne načine shranjevanja ali zaužitja placente. "Placenta ima velik čustveni pomen, vpliva pa tudi na zdravje ženske po porodu. Veliko porodnic se odloči za kapsulirano placento, na tak način naj bi se tudi izognile poporodni depresiji, kar sogovornica potrdi tudi iz izkušenj. Lahko se torej naredijo kapsule, lahko se naredi tinktura, lahko se jo zaužije v kombinaciji s hrano, lahko se dela homeopatija, lahko se jo obredno zakoplje v zemljo in se posadi drevo. Verjame se, da so sadeži, ki zrastejo na tem drevesu, zdravilni za tega otroka. Posteljica ima tako namen, da pomaga v poporodnem obdobju, da se mama bolje počuti." Iršič še pojasnjuje, da gre tudi za obredni ali verski pomen, saj so to ženske počele že v preteklosti, če verjamemo, da je narava popoln mehanizem. V naravi namreč tudi živali pojedo svojo posteljico. "To področje bi moralo biti urejeno tako, da mama dobi posteljico in z njo razpolaga. Odstotek mamic, ki si posteljico želi vzeti domov, je zelo nizek in na splošno populacijo nima vpliva," je prepričana Iršič. Iršič še pove, da se ji je javilo ogromno število žensk s pobudami o peticijah, odvetnikih. Podatkov o morebitnih izrečenih kaznih s pristojnega inšpektorata še nismo pridobili.
Porodni proces: Faze in pomoč
1. Porodna doba:
- Latentna faza ali pripravljalna doba: Lahko traja od nekaj ur pa do nekaj dni. Trajanje je lahko odvisno od številnih dejavnikov: od tega ali ste že rodile, od psihološke pripravljenosti na bolečino,… Pojavijo se popadki, ki so običajno neredni, sledijo si v različnih časovnih presledkih.
- Kako občutimo: Nosečnica lahko v tem času pričakuje neredne popadke, ki pa so prav tako lahko boleči, podobni menstrualni bolečini. Bolečine se lahko pojavijo v križu ali se občutijo v spodnjem delu trebuha oziroma kot pritisk na mehur. Trebušček zatrdeva, kar lahko vpliva tudi na peristaltiko črevesja, zato lahko nosečnice v tej fazi večkrat odvajajo redkejše blato. Pojavi se krvavkasto sluzasti izcedek, imenovan čepek. Bolečine in neprijetne občutke si lahko lajšate s toplim tušem, nežnim predihavanjem, menjavanjem položajev.
- Aktivna faza, imenovana tudi faza odpiranja: Sledi latentni fazi in traja od 3 centimetrov odprtega materničnega ustja pa vse do 10 centimetrov (popolnoma odprto maternično ustje). Popadki si sledijo v rednih in pogostejših časovnih presledkih. Ko si popadki sledijo na 5 minut in trajajo kakšno uro, se priporoča odhod v porodnišnico.
- Kako občutimo: Ob popadkih čutimo zelo neprijetno bolečino in proti koncu aktivne dobe tudi občutek tiščanja navzdol, ki je zelo podoben občutku tiščanja na veliko potrebo ter spontan trebušni pritisk. Pojavi se lahko občutek strahu, da ne zmorete, občutek hude utrujenosti. Spremljevalec pri porodu vam lahko v tej fazi ogromno pomaga z masažo križa, nog,.. s spodbujanjem, da zmorete.
2. Porodna doba (doba iztisa): Govorimo o drugi porodni dobi oziroma dobi iztisa, ko je maternično ustje popolnoma odprto, konča pa se z rojstvom novorojenčka. Ta porodna doba traja krajši čas. V tej dobi lahko pričakujete močnejše, pogostejše popadke, ki bodo trajali dlje časa.
- Kako občutimo: Ker plodov vodilni del tišči navzdol, boste imele občutek spontanega trebušnega pritiska oziroma občutek, da morate pritiskati, da vas tišči na blato. Pomembno je, da v času, ko se poraja glavica in celotno telo novorojenčka, pozorno poslušate navodila, ki vam jih daje babica, in jim skušate slediti.
3. Porodna doba (posteljična doba): Tretjo porodno dobo imenujemo tudi posteljična doba. Je čas od rojstva novorojenca do iztisa posteljice, popkovnice in plodovih ovojev. Ta porodna doba je pomembna za povezovanje med mamo, novorojenčkom in očetom. Babica bo po rojstvu ocenila stanje vašega novorojenčka, vas in novorojenčka označila z enakima identifikacijskima zapestnicama. Če stanje novorojenčka to dopušča, vam ga bo položila golega na prsni koš. Tehtanje, merjenje in drugi postopki lahko počakajo eno uro, če si tega želite.
- Kako občutimo: Da se rodi posteljica, se morajo pojaviti krči, podobni popadkom, vendar malo manj boleči.
4. Porodna doba (poposteljična doba): Četrta porodna doba ali poposteljična doba traja od rojstva posteljice do treh ur po porodu. Ta čas preživite v porodni sobi skupaj s svojim partnerjem in začnete svojo družinsko pot. Babica v tej porodni dobi skrbno spremlja krvavitev in krčenje maternice, saj je v tem času največja možnost poporodne krvavitve ter spremlja vaše zdravstveno stanje. Pomaga vam tudi pri navezovanju stika z novorojenčkom ter pri prvem dojenju. Ne boste se mogle načuditi vašemu otroku, starši pogosto novorojenčku najprej preštejejo vse prstke. Vesele in ponosne boste nase, da vam je uspelo. Občutek, ko dobite svojega otroka na kožo, je nepopisno lep, njegov vonj pa omamen. Vendar vse ženske tega materinskega občutka ne čutijo takoj, še posebno kadar je bil porod zelo dolgotrajen. Pa vendar s tem ni nič narobe. Materinski instinkt se lahko pojavi celo nekaj mesecev po porodu, zaradi česar pa niste nič slabša mama.
Porodna bolečina je podobna tistim krčem, ki jih marsikatera doživlja med menstruacijo. Z napredovanjem poroda popadki postajajo močnejši in vedno bolj boleči. Prav tako pri samem porodu lahko dobite zdravila v obliki injekcij, ki delno omilijo bolečino in pomagajo pri sprostitvi. Pri nas je na voljo tudi epiduralna in spinalna analgezija, ki jo izvajajo anesteziologi. Vnaprej je težko vedeti, katere metode lajšanja bolečine bodo za vas najbolj primerne. Najbolj vam bo o le teh znala svetovati babica, ki bo z vami v času poroda.
Od aprila 1999. leta je mariborska porodnišnica novorojenčkom prijazna, kar pomeni, da so otročki 24 ur pri materah, kadar to zagotavlja njihovo zdravje. To zadnje se nanaša tudi na dojenje. Porodnice dojijo na željo otročka. Velikokrat so zaskrbljene, da nimajo dovolj mleka, vendar slednje nastaja sproti, tako kot raste otrokov želodček.
Mateja Kavkler, dipl.
tags: #koristenje #neplacanih #dni #pri #porodu