Dan fetalnega alkoholnega sindroma, ki ga obeležujemo 9. septembra ob 9.09, simbolizira devet mesecev nosečnosti, obdobje, ko alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka. Ta dan na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izpostavljajo ključno sporočilo: na zdravje otroka ne vpliva samo materino pitje alkohola pred otrokovim rojstvom, temveč tudi očetovo. Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) predstavlja ime za različne prirojene težave, povezane z izpostavljenostjo otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka ter lahko povzroči trajne poškodbe. Fetalni alkoholni sindrom (FAS) je najtežja oblika motenj iz spektra fetalnih alkoholnih motenj. Natančno število otrok, ki se rodijo s posledicami uživanja alkohola med nosečnostjo, ni znano, vendar ocene tujih strokovnjakov kažejo, da se v Sloveniji na leto rodi okoli 80 otrok s FAS, vseh otrok s posledicami izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom pa približno petkrat več.

Ni Varnega Obdobja, Ni Varne Pijače, Ni Varne Količine
Strokovnjaki vseskozi opozarjajo na to, da je alkohol v nosečnosti prepovedan, zato naj nosečnice nikar ne posegajo po njem. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ pojasnjuje: »Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka že od samega začetka. V nosečnosti zato ni varnega obdobja za pitje alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varne količine alkohola. Ravno nasprotno, alkohol je tudi toksičen, rakotvoren in dolgoročno povzroča slabokrvnost.« To pomeni, da vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka. Alkohol namreč škodljivo vpliva na razvoj zarodka in povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku.
Mnogi menijo, da je v času nosečnosti dobro spiti kozarec rdečega vina, a to ne drži. Nasprotno, ta mit je pogosto vir zavajanja in ustvarja lažen občutek varnosti. Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, namreč hitro prehaja skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi hitro naraste in je lahko višja kot raven pri materi. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto trajnih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra (FASD).
Očetova Vloga v Nosečnosti in Razvoju Otroka
Odgovornost glede pitja alkohola pred in med nosečnostjo se tradicionalno pripisuje predvsem materam. Vendar pa novejše raziskave kažejo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade. Očetovo pitje alkohola med drugim vpliva na partneričino pitje alkohola med nosečnostjo, na zdravje, na izide nosečnosti, zdravje in življenje otroka po rojstvu. Ta ugotovitev poudarja pomen celostnega pristopa k zdravju reproduktivnega obdobja in opozarja, da odgovornost za zdravje otroka leži na obeh starših.
Očetovstvo otroka? Ne pij.
Spekter Fetalnih Alkoholnih Motenj: Od Blagih do Hujših Posledic
Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) je širok pojem, ki zajema različne razvojne, vedenjske in kognitivne težave, ki se pojavijo pri otrocih, izpostavljenih alkoholu med nosečnostjo. Fetalni alkoholni sindrom (FAS) je najtežja oblika teh motenj. Glavne značilnosti FAS vključujejo:
- Zastoj rasti: Otroci s FAS imajo pogosto nižjo telesno težo in višino kot njihovi vrstniki.
- Prizadetost osrednjega živčevja: To lahko vključuje kognitivne primanjkljaje, kot so težave z učenjem, spominom, pozornostjo in reševanjem problemov. Lahko se pojavijo tudi vedenjske težave, kot so hiperaktivnost, impulzivnost in težave s socialnimi interakcijami.
- Značilne obrazne poteze: Čeprav niso vedno prisotne, se pri nekaterih otrocih s FAS pojavljajo specifične obrazne poteze, kot so gladka filtrum (območje med nosom in zgornjo ustnico), tanka zgornja ustnica in kratke palpebralne fisure (razdalja med očesnimi koti).
Poleg FAS obstajajo tudi druge, manj hude oblike FASD, ki pa še vedno lahko povzročijo pomembne težave v otrokovem razvoju in življenju. Te lahko vključujejo vedenjske motnje, težave z učenjem, motnje pozornosti z/brez hiperaktivnosti (ADHD) in druge nevrorazvojne težave.

Nasprotujoča si Mnenja in Raziskave: Potreba po Jasnosti
Kljub jasnim smernicam NIJZ in splošnemu soglasju stroke o nevarnostih alkohola v nosečnosti, se v javnosti še vedno pojavljajo nasprotujoča si mnenja in interpretacije raziskav. Na forumih je zaslediti izjave, kot je: »Mnogi menijo, da je v času nosečnosti dobro spiti kozarec rdečega vina, a to ne drži.« Hkrati pa se pojavljajo tudi mnenja, ki jih zagovarja specialist ginekologije in porodničarstva Stanko Pušenjak, ki je prepičan, da zmerno pitje alkohola ne vpliva na plod: »Pri občasnih uporabnicah alkohola ni bilo mogoče dokazati fetalnega alkoholnega sindroma pri otrocih tudi, če so kakšen odmerek alkohola spile kasneje. Ga sicer odsvetujemo, a njegovi učinki v majhnih količinah niso niti opazni.«
Novejše raziskave, kot je tista iz leta 2017, ki so jo izvedli znanstveniki iz Velike Britanije, so ugotovile, da zmerno uživanje alkohola med nosečnostjo ne škoduje otroku, pri čemer so to omejili na največ štiri merice alkohola na teden. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 11.000 nosečnic, je dokazala, da občasen kozarec vina ni pustil negativnih posledic na plodu. Vendar pa raziskovalci iz Bristola poudarjajo, da njihova odkritja nosečnicam še ne dajejo zelene luči za pitje alkohola. Strokovnjaki še vedno ne delijo enotnega mnenja, v kakšnih količinah in če sploh je uživanje alkohola varno med nosečnostjo.
Kljub tem raziskavam, ki nakazujejo na morebitno manjšo škodljivost občasnega uživanja majhnih količin alkohola, previdnost pri uživanju alkohola med nosečnostjo ostaja ključna. Preventivno je vedno boljše, če se kozarčku vina med nosečnostjo raje odrečete, saj lahko prvi kozarec vodi v drugega itd. To je pomembno tudi zaradi dejstva, da se lahko odziv telesa na alkohol razlikuje od ženske do ženske.

Alkohol v Obdobju Dojenja: Tudi Tukaj Potrebna Previdnost
Enaka skrb za zdravje otroka velja tudi v njegovih prvih mesecih življenja, ko ga mati doji. Strokovnjakinja za dojenje pri La Leche League International Karmen Mlinar je na forumih zapisala, da kozarec vina dojenčku zagotovo ne bo škodil: »Če boste spili res samo en kozarec vina, to dojenčku zagotovo ne bo škodilo. Pazite lahko tudi tako, da dojenčka ne dojite pol ure ali uro po tem, ko boste pili alkohol.«
Vendar pa je tudi tukaj potrebna previdnost. Alkohol prehaja v materino mleko in lahko vpliva na otroka. Čeprav majhna količina alkohola morda ne bo povzročila takojšnjih očitnih težav, lahko dolgoročno vpliva na otrokov razvoj in vedenje. Zato se priporoča, da se uživanju alkohola med dojenjem izogibate ali ga omejite na izjemoma majhne količine in ga časovno uskladite z dojenjem, kot je svetovala Mlinarjeva.
Odgovornost in Informiranost kot Ključ do Zdrave Nosečnosti
Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v času nosečnosti. Zavedanje o potencialnih nevarnostih, ki jih predstavlja alkohol za še nerojenega otroka, je prvi korak k odgovornemu ravnanju. Čeprav se v javnosti še vedno pojavljajo nasprotujoča si mnenja in razlage raziskav, je ključno slediti smernicam stroke, ki poudarjajo popolno abstinenco od alkohola med nosečnostjo kot edino varno možnost.
Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za številne neugodne izide, kot so spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola. Zato je odločitev za popolno abstinenco v času nosečnosti najboljša naložba v zdravje in prihodnost otroka.
Zaključek: Popolna Abstinenca kot Najboljša Izbira
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in večina strokovnjakov poudarja, da je v nosečnosti edino pravilo popolna abstinenca od alkohola. »V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola,« poudarjajo. Čeprav nekatere raziskave nakazujejo, da občasno uživanje majhnih količin alkohola morda ne povzroči opaznih škodljivih posledic, je tveganje vedno prisotno. Dan fetalnega alkoholnega sindroma obeležujemo 9. septembra ob 9.09, kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, ko alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka, piše na spletni strani NIJZ.
Pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj. Slednje predstavljajo ime za različne prirojene težave, povezane z izpostavljenostjo otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka ter lahko povzroči trajne poškodbe. Spekter fetalnih alkoholnih motenj lahko preprečimo, saj se pitju alkohola lahko izognemo. Fetalni alkoholni sindrom je najtežja oblika motenj iz spektra fetalnih alkoholnih motenj. Glavne značilnosti so zastoj rasti in prizadetost osrednjega živčevja, osebe pa imajo tudi značilne obrazne poteze.
Natančno število otrok, ki se rodijo s posledicami uživanja alkohola med nosečnostjo, ni znano. Ocene tujih strokovnjakov kažejo, da se v Sloveniji na leto rodi okoli 80 otrok s fetalnim alkoholnim sindromom, vseh otrok s posledicami izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom pa se rodi približno petkrat več.

»Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka že od samega začetka. V nosečnosti zato ni varnega obdobja za pitje alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varne količine alkohola. Mnogi menijo, da je v času nosečnosti dobro spiti kozarec rdečega vina, a to ne drži. Ravno nasprotno, alkohol je tudi toksičen, rakotvoren in dolgoročno povzroča slabokrvnost,« je pojasnila Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.
Odgovornost glede pitja alkohola pred in med nosečnostjo se pripisuje predvsem materam, toda novejše raziskave kažejo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade. Očetovo pitje alkohola med drugim vpliva na partneričino pitje alkohola med nosečnostjo, na zdravje, na izide nosečnosti, zdravje in življenje otroka po rojstvu. Občutek krivde pri ženskah, ki med nosečnostjo občasno popijejo kozarec vina, je odveč. Kljub svojim ugotovitvam raziskovalci iz Bristola poudarjajo, da previdnost pri uživanju alkohola med nosečnostjo ni odveč. "Ta dragocena in izjemno humana študija je pokazala, da opozorila o nevarnosti uživanja alkohola med nosečnostjo niso podkrepljeni z dokazi. Znanstveniki iz Bristola, kjer je v sodelovanju med lokalnimi bolnišnicami, centrom za medicinske raziskave in fakulteto za socialno medicino nastala najnovejša raziskava, sicer opozarjajo, da njihova odkritja nosečnicam še ne dajejo zelene luči, da lahko začnejo piti." Strokovnjaki še vedno ne delijo enotnega mnenja, v kakšnih količinah in če sploh je uživanje alkohola varno med nosečnostjo. Naj poudarimo, da to lahko dolgoročno škoduje otroku. Znanstveniki iz univerze v Londonu po zadnjih raziskavah trdijo, da kozarec vina v nosečnosti nima škodljivih učinkov. Nosečnice, ki so sodelovale v raziskavi, so popile deciliter vina na teden, to pa po zadnjih ugotovitvah ni vplivalo na razvoj otroka. Seveda pa opozarjajo, da je pogosto ali celo redno pitje alkohola v nosečnosti skrajno neodgovorno in za plod zelo škodljivo. Čeprav večina zdravnikov alkohol v nosečnosti odsvetuje, je študija, v kateri je sodelovalo več kot 11 tisoč nosečnic, dokazala, da občasno kozarec vina ni pustil negativnih posledic na plodu. Pri otrocih, katerih matere so sodelovale v raziskavi, so vsakih nekaj mesecev spremljali njihov razvoj. Poleg vpliva kozarca vina v nosečnosti so spremljali še prehranjevalne navade nosečnic. Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v času nosečnosti. Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za številne neugodne izide, kot so spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola. Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, namreč hitro prehaja skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi hitro naraste in je lahko višja kot raven pri materi. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto trajnih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra. Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom, ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je na svetu na milijone oseb s fetalnimi alkoholnimi motnjami, katerih kakovost življenja je slabša, ker so njihove matere pile alkohol v času nosečnosti.
Alkohol namreč škodljivo vpliva na razvoj zarodka in povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku. Privede lahko do vrste telesnih okvar ter umskih, vedenjskih in čustvenih primanjkljajev, poznanih pod skupnim imenom spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD), je opozorila pediatrinja Alenka Paternoster Zadravec iz Zdravstvenega doma Kranj.
Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi se na okoli 100 živorojenih otrok rodil en otrok z motnjami, povezanimi z alkoholom. Po podatkih perinatalnega informacijskega sistema se je v Sloveniji od leta 1997 do 2012 rodilo 16 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega uživanja alkohola. Vendar je ta številka po mnenju Hovnik Keršmančeve podcenjena.
Ker zdravila za te motnje ni, na NIJZ svetujejo, da ženske ne pijejo alkohola vseh devet mesecev nosečnosti, prav tako tudi ne takrat, ko načrtujejo nosečnost in dojijo otroka. Ker v nosečnosti ni varne količine alkohola, svetujejo popolno abstinenco. Potrebna pa je tudi podpora partnerja in okolice.
Kranjska območna enota NIJZ v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnjaki lani in letos na Gorenjskem vodi projekt Alkohol in nosečnost, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje. V okviru raziskave opravljena anketa kaže, da tretjina nosečnic pije alkoholne pijače. Predvsem jih veliko meni, da manjša količina alkohola ne škodi. Pri tem pa velja, da zelo tvegano uživanje alkohola med mladimi ženskami narašča. Zato je razširjenost in trend pitja med ženskami v rodni dobi področje, ki mu je treba posvečati več pozornosti, so prepričani strokovnjaki.
Slovenija letos prvič obeležuje mednarodni dan ozaveščanja o FASD, ki se simbolno obeležuje 9. dne v 9. mesecu v letu ob 9. uri in 9 minut. Vključuje se v mednarodno kampanjo, ki jo je zasnoval Benettonov komunikacijski raziskovalni center Fabrica. »Dejstvo je, da se s tem v Sloveniji doslej še nismo spopadli na primeren način, kaj šele, da bi glede FASD sprejeli kakršne koli politične ukrepe. »Posledice izpostavljenosti otroka alkoholu že prej, preden se je sploh rodil, se kažejo na več načinov - lahko pride že do splava v času nosečnosti, do odmrtja plodu (otrok se rodi mrtev) ali do prezgodnjega rojstva. Lahko pa se rodi otrok s katero od motenj iz tako imenovanega spektra alkoholnih fetalnih motenj. To je krovni pojem, s katerim označujemo vse posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se raztezajo od blažjih vedenjskih, učnih motenj pa do najtežje oblike - fetalnega alkoholnega sindroma,« opozarja mag. Mit, po katerem kozarček rdečega vina ali penine, ki ga popije le občasno, ob določenem slavju, ne more škoditi ne nosečnici ne otroku, je, kot ugotavlja sogovornica, v resnici še vedno prisoten v javnosti - »in včasih, na žalost, tudi med strokovnimi delavci. Več o tem mag. »Treba je upoštevati tudi vpliv drugih dejavnikov, katerih vpliva niti ne znamo natančno oceniti, najsi gre za prehransko stanje (bodoče) mamice, njeno starost, morebitno jemanje drugih psihoaktivnih snovi, za kajenje in stres. Bodoče mamice teh dognanj ne upoštevajo vedno in dosledno - posledice so lahko hude, marsikdaj nepopravljive. Konkreten primer: fetalni alkoholni sindrom (FAS) ali spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). »Posledice, ki nastanejo pri otroku, so odvisne od tega, kdaj v času nosečnosti je prišlo do izpostavljenosti alkoholu, kako pogosta je bila oziroma koliko časa je trajala. »Pri FAS je značilno, da do zastoja rasti pride že pred rojstvom, nakar se to nadaljuje tudi po rojstvu. Otrok, ki se rodi, je manjši, njegova telesna teža je nižja od običajne, prisotne so težke poškodbe možganov, ki so nepopravljive, zato mora taka oseba z njimi živeti vse življenje. Posledice, ki nastanejo pri otroku, so odvisne od tega, kdaj v času nosečnosti je prišlo do izpostavljenosti alkoholu, kako pogosta je bila oziroma koliko časa je trajala. V zgornjem video pogovoru z mag. Marjetko Hovnik Keršmanc tudi o značilnostih fetalnega alkoholnega sindroma, pri katerem do zastoja rasti pride že pred rojstvom, nakar se to nadaljuje tudi po rojstvu. Otrok, ki se rodi, je manjši, njegova telesna teža je nižja od običajne, prisotne so težke poškodbe možganov, ki so nepopravljive, zato mora taka oseba z njimi živeti vse življenje. Res pa je, da niso vsi otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, prizadeti na enak način. Kot pove predstavnica NIJZ: »Če je do izpostavljenosti prišlo v prvem obdobju nosečnosti, bodo poškodbe lahko prisotne na večini organov, ki so se takrat razvijali. Če pa bo do izpostavljenosti prišlo kasneje v nosečnosti, do teh morfoloških sprememb v resnici ne bo prišlo, saj je razvoj organov že zaključen - lahko pa se bodo pojavile posledice na delovanju teh organov, predvsem možganov, organa, ki se razvija v celotnem obdobju nosečnosti. Konkretne posledice pitja alkohola med nosečnostjo pa se kažejo tudi v statistiki, po kateri v Sloveniji zaradi pitja alkohola vsak dan ugasneta dve življenji - med njimi pa so, kot poudarja mag. Hovnik Keršmanc, tudi nerojeni otroci oziroma zarodki. »Naredimo lahko zelo veliko. Gre namreč za posledice, ki bi jih bilo mogoče povsem preprečiti. Zato je pomembno, da se posledic, ki lahko izvirajo iz take izpostavljenosti, zaveda celotna družba, predvsem pa bodoči starši in strokovni delavci. Zato je ključno sporočilo to, da v nosečnosti nobena alkoholna pijača ni varna. Vsaka pijača, ki vsebuje etanol, je potencialno škodljiva, kajti etanol je teratogen (teratogene snovi dokazano povzročajo razvojne napake na plodu, op. a.). V nosečnosti nobena alkoholna pijača ni varna. Raziskave, s katero bi spremljali tovrstna stališča bodočih staršev, pri nas ni, pravi sogovornica, ob tem pa pove: »Po pogovorih, ki jih imamo z mladimi, tudi z bodočimi zdravstvenimi delavci, pa imam občutek, da so se začeli zavedati resnosti te problematike. Velik problem je, ker je veliko nosečnosti - ne le pri nas, ampak nasploh v razvitem svetu - nenačrtovanih. Nosečnico in malčka, ki ga pričakujemo, lahko pocrkljamo tako, da zmešamo dva decilitra nesladkanega jabolčnega soka, štiri decilitre nesladkanega ananasovega soka, dva decilitra sveže stisnjenega pomarančnega soka in deciliter soka limone. Dodamo klinčke, polovico cimetove skorje in nekaj zrn kardamoma. Segrejemo skoraj do vrelišča. Sem zaskrbljena bodoča mamica v 30.tednu nosečnosti, ker sem v času zanositve spila nekaj kozarčkov vina. Torej v ravno v času ko so se celice začele deliti.Drugače nikoli ne pijem takrat je bila pa taka prilika in vzdušje, da sem pa noseča mi pa še na misel ni prišlo. Mogoče je še hujše ker alkohola nisem vajena.Prej ga nisem pila. Potem, ko sem zvedela za nosečnost pa strogo nič več.Lep pozdrav! vznemirjenje ni potrebno. Če bi že takšen eksces povzročil upoštevanja vredne posledice, potem bi že samo z ukinitvijo alkohola dosegli revolucionaren napredek človeštva, pa temu žal ni tako. Kaj menite, koliko nosečih žensk je na smrt pijanih vsak dan pri nas in po svetu? Zgolj po naključju je ta številka nepredstavljiva, učinki na otrocih pa zanemarljivi. Dokazani merljivi učiki alkohola na plod obstajajo le pri rednih, kroničnih potrošnicah alkohola. Kko dolgo v dnevih ali tednih pijanstva je za merljiv škodljiv učinek na plodu dovolj, pa ne vem. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar; Lepo prosim uporabljajte iskalnik! Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224 nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr. 9. september je mednarodni dan ozaveščanja o škodi, ki jo lahko povzroči pitje alkohola med nosečnostjo - dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). Ta dan v Sloveniji obeležujemo od leta 2014. Širšo javnost želimo spodbuditi k odgovornemu odnosu do pitja alkohola in nosečnosti ter tako preprečevati posledice, ki jih ima lahko pitje alkohola v času nosečnosti za otroka. Govorimo o tako imenovanem spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD od angl. Fetal Alcohol Spectrum Disorders). Pitje alkoholnih pijač v nosečnosti lahko trajno škoduje otroku, saj alkohol vpliva na razvoj njegovih možganov in telesa.Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv - če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. Ob tem mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja: »Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivost na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti, morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Ker je vsaka nosečnost drugačna, tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti, ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki. Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne vpliva samo na izpostavljene posameznike, temveč tudi na družine in negovalce, saj imajo osebe s FASD težave na različnih področjih: poklicnem, socialnem, v duševnem zdravju, pogosto so prisotna tudi tvegana vedenja (raba alkohola in drugih drog, tvegana spolna vedenja, kršitev pravil). Osebe s FASD pogosto ne zmorejo samostojnega življenja. Raziskave kažejo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo, pivsko vedenje pred nosečnostjo, še zlasti popivanje. Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. »V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola.« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami, povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana. FASD je popolnoma preprečljiv, če otrok ni izpostavljen alkoholu pred rojstvom. V celotni nosečnosti in v času načrtovanja nosečnosti ni varnega pitja alkohola. Največja ogroženost za otroka zaradi izpostavljenosti alkoholu je sicer v prvem tromesečju, vključno od časa zanositve do prve izostale menstruacije, vendar je ogroženost prisotna skozi celotno nosečnost. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Pozitivna podpora s strani partnerja in okolice je pomembna. Pivsko vedenje partnerja, družinskih članov in prijateljev močno vpliva na pitje alkohola pri nosečnici. Ozaveščanje celotne skupnosti za preprečevanje in zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ je poudarila »Odnos vsakega izmed nas je pomemben in vpliva na družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pitja alkohola v času nosečnosti. skupne aktivnosti z zaposlenimi v gostinstvu, ki lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo z odgovorno strežbo alkohola. Na odgovorno strežbo alkohola nosečnicam je opozoril tudi mag. Peter Mihelčič, direktor in profesor z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled: »Na naši višji strokovni šoli študente ozaveščamo o odgovorni strežbi alkoholnih pijač. Sem zaskrbljena bodoča mamica v 30.tednu nosečnosti, ker sem v času zanositve spila nekaj kozarčkov vina. Torej v ravno v času ko so se celice začele deliti.Drugače nikoli ne pijem takrat je bila pa taka prilika in vzdušje, da sem pa noseča mi pa še na misel ni prišlo. Mogoče je še hujše ker alkohola nisem vajena.Prej ga nisem pila. Potem, ko sem zvedela za nosečnost pa strogo nič več.Lep pozdrav! vznemirjenje ni potrebno. Če bi že takšen eksces povzročil upoštevanja vredne posledice, potem bi že samo z ukinitvijo alkohola dosegli revolucionaren napredek človeštva, pa temu žal ni tako. Kaj menite, koliko nosečih žensk je na smrt pijanih vsak dan pri nas in po svetu? Zgolj po naključju je ta številka nepredstavljiva, učinki na otrocih pa zanemarljivi. Dokazani merljivi učiki alkohola na plod obstajajo le pri rednih, kroničnih potrošnicah alkohola. Kko dolgo v dnevih ali tednih pijanstva je za merljiv škodljiv učinek na plodu dovolj, pa ne vem. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar; Lepo prosim uporabljajte iskalnik! Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224 nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr.
