Vprašanje uvajanja kravjega mleka v prehrano dojenčkov je pogosto predmet debat in pomislekov med starši. Medtem ko nekatere generacije odraščajo ob prepričanju, da je kravje mleko nujno za zdrav razvoj, najnovejša priporočila in raziskave nudijo drugačno sliko. Ta članek se poglobi v to, kdaj in kako je kravje mleko primerno za dojenčke, kakšne so alternative in zakaj je pomembno razumeti njegove omejitve, zlasti v prvem letu življenja.
Prehod na različne stopnje mlečne hrane
Menjava na drugo mlečno formulo ali hrano je mogoča, ni pa nujna. Vaš dojenček dobi vsa potrebna hranila s celotnim naborom HiPP mlečnih formul - ki jih seveda dopolnimo s starosti primernimi kašicami, ko uvajamo gosto hrano. Ključno je, da je vaš otrok zadovoljen in sit z izbrano mlečno formulo. Menjava na uporabo druge mlečne formule seveda ne bo predstavljala težave. Spremembo uvedite stekleničko po stekleničko - preprosto vsak dan povečajte število stekleničk z novo mlečno formulo. Na ta način se prebava vašega dojenčka lahko prilagodi novi mlečni formuli, vi pa lahko spremljate, če jo otrok dobro prenaša. Ne mešajte dveh različnih mlečnih formul v eni steklenički.
Kravje mleko v prvem letu življenja: Omejitve in priporočila
V prvem letu starosti naj bi se kravje mleko ponudilo le v malih količinah, kot sestavina kakšnega obroka in ne kot samostojen napitek. Razlogi za to so večplastni. Po sestavi se človeško mleko zelo razlikuje od kravjega. Sestava mleka je prilagojena potrebam mladičkov: to, kar potrebuje človeški otrok, je nekaj drugega, kot potrebuje »otrok« katere druge živalske vrste. Teliček podvoji svojo težo v približno šestih tednih, dojenček v šestih mesecih. Možgani dojenčka ob rojstvu predstavljajo približno 10 odstotkov teže in so za novorojenčka tako težki, da prav nobeden ne more samostojen držati glave pokonci. Teža otroka ob rojstvu predstavlja približno 5 odstotkov teže odrasle osebe, njegovi možgani pa kar 70 odstotkov velikosti možganov odraslega in se v prvem letu življenja povečajo še za 15 odstotkov. To jasno opozarja na velikansko razliko med človekovim in živalskim mladičem ter posledično med materinim in katerim koli drugim živalskim mlekom, ki je neka povsem druga tekočina po kemični sestavi, fizikalnih lastnostih in namenu. Materino mleko je hrana za možgane, kravje mleko za hitro rast mišic in kosti.
Kravje mleko ima presežek beljakovin, več kot trikrat več kot človeško, zato ga otrokova presnova veliko težje prebavi. Vsebuje mnogo preveč elektrolitov in beljakovin, ki otrokovo telo zelo obremenijo, zlasti ledvice, ki morajo vse to izločati iz telesa. Poleg tega vsebuje zelo malo železa, kar pomeni tveganje slabokrvnosti. V zelo zgodnjem obdobju lahko povzroči mikrokrvavitve v črevesju. Kravje mleko ima večjo vsebnost beljakovin, mineralov in nasičenih maščobnih kislin, kar obremenjuje dojenčkov organizem, posebno ledvička. Ameriška akademija za pediatrijo ne priporoča kravjega mleka pri otrocih, mlajših od 12 mesecev, saj lahko prispeva k slabši prehranjenosti in zdravstvenim zapletom.
Uvajanje nadaljevalnega mleka in mleka Junior
Ko postane vaš otrok starejši, strokovnjaki priporočajo uporabo nadaljevalnega mleka Junior za zajtrk, kot dodatek muslijem ali kot napitek ponujen v skodelici. Vašega otroka bo oskrbel s pomembnimi vitamini in minerali, ki so nujni za zdravo rast. Ima znižano vsebnost beljakovin, ki je prilagojena potrebam otrok. Nadaljevalno mleko vsebuje več železa kot začetna mlečna formula, da zagotovi zadostno preskrbo z železom v drugi polovici prvega dojenčkovega leta. HiPP-ova Junior mlečna formula kot je HiPP 3 Junior je primerna od 1. leta starosti dalje. Najbolje, da ga postrežemo kot del obroka, namesto kravjega mleka, npr.: poleg sendviča, v mislijih, ali le kot pijačo (v skodelici) med obroki.
Preprečevanje alergij in posebne mlečne formule
Dosledno uvajanje nizko-alergenih živil prvega pol leta je odločilno za preventivo proti alergijam. Dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za razvoj alergije, naj bi se prvega pol leta le dojili ali uporabljali posebne nizkoalergene mlečne formule. Prosimo upoštevajte, da ti ukrepi za preprečevanje alergij izgubijo svoj učinek takoj, ko otroku ponudimo običajno mlečno formulo ali ne-hidrolizirano posebno mlečno formulo, kot je npr.: AR mlečna formula. Najbolje, da se o tem, če se bo in kako striktno se bo pri vašem otroku od druge polovice prvega leta dalje uvajala dietna hrana pogovorite z vašim pediatrom - na individualni ravni. Jedilnik vašega otroka lahko ustrezno širite z uporabo nizko-alergenih HiPP izdelkov.
Če dojenje ni mogoče, so na voljo mlečne formule za majhne otroke, ki so prilagojene potrebam otrok, starejših od enega leta, in po sestavi bližje materinemu mleku kot kravje mleko. Vendar pa nekateri otroci beljakovin iz kravjega mleka ne prenašajo dobro ali razvijejo alergijo. Poleg laktozne intolerance so mleko in mlečni izdelki najpogostejši vzrok alergij na hrano. Te reakcije vključujejo alergične reakcije prebavil (od bruhanja, driske, zaprtja, vnetja), dihal (zamašen nos, izcedek, vnetje sinusov, astma) in kože (atopični dermatitis, ekcem, lojavost, koprivnica).
Kdaj prenehati z mlečno formulo?
Natančen čas, kdaj prenehamo dajati začetno mlečno formulo ni definiran. Začetno in nadaljevalno mlečno formulo lahko dojenčku dajemo toliko časa, kot želi. Začetno mleko je popoln obrok, ki ga po 4. mesecu začnemo postopoma nadomeščati z uravnoteženo prehrano. Ko postane vaš otrok starejši kot eno leto, naj bi mleko pil kot del obroka.
Mit o nujnosti kravjega mleka
Obravnava mleka in mlečnih izdelkov je zanimiva predvsem zaradi napačnega prepričanja ljudi, da je mleko nujno za zdravje, da vsebuje veliko beljakovin, kalcija in drugih mineralov in vitaminov ter da nikoli ne prerastemo potreb po mleku. Indoktrinacija o nujnosti uživanja kravjega mleka praktično traja od rojstva, vrtca in osnovne šole, vleče pa se vse do poznih let. V zgodnjem otroštvu so nas najvplivnejši ljudje prepričali, da mleko nujno potrebujemo, da brez njega ne moremo biti zdravi. Mleko je hrana za dojenčke za precej natančno odmerjen čas, ko druge hrane še ne morejo uživati. Dojenje je edini naraven način uživanja mleka.
Kravje mleko naj bi zaradi velikih količin kalcija najbolje zagotavljalo trdne in močne kosti. Od kod pa kalcij pridobi krava, slon, žirafa? Kalcija ne proizvaja nobena žival, niti krava ne. To je rudnina v prsti, ki jo vsrkavajo le rastline. To, kar je pomembno pri kalciju, je kalcijevo ravnovesje, ki pokaže razmerje med vnesenim in izločenim kalcijem. V vseh raziskavah je bilo ugotovljeno, da beljakovine iz mleka negativno vplivajo na to ravnovesje. V državah z največjo porabo mleka in mlečnih izdelkov - ZDA, Švedska, Izrael, Finska in Velika Britanija - imajo najvišje stopnje zlomov kolkov, ki so povezani z osteoporozo. Uživanje majhnih količin mlečnih izdelkov ne škoduje kostem, saj imajo države, kjer uživajo najmanj mlečnih izdelkov - Hongkong, Singapur in podeželska Afrika -, najnižje stopnje osteoporoze. Nobenega vitamina ali minerala kravje mleko ne vsebuje več kot rastlinska hrana. Izjema je vitamin D3, ki umetno dodajajo v mleko, da bi lahko bila vsebnost tega vitamina sploh omembe vredna.
WHAT HAPPENS IF A BABY DRINKS BREAST MILK EVERY DAY
Prehod na družinsko prehrano
Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil.
Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki (kot je npr. televizija). Otrokovim jedem ne dodajte soli in sladkorja vsaj do dopolnjenega 1. leta. Pravzaprav je tako, da dlje časa kot je otrok brez njiju, bolje je zanj.
Zanimivosti in opozorila
- Železo: Začetno mleko je popoln obrok, ki ga po 4. mesecu začnemo postopoma nadomeščati z uravnoteženo prehrano. Glavni razlog, da dajemo otroku drugo hrano, je v pomanjkanju železa in drugih elementov, saj materino mleko po približno pol leta dojenja ne vsebuje več zadostne količine vseh potrebnih sestavin, ki so pomembne za optimalno rast in razvoj dojenčka.
- Gluten: Žita, ki ne vsebujejo glutena (riž, ajda, koruza) začnemo uvajati med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Posebej bi izpostavili, da glutena ne uvajamo pred 4. mesecem starosti in ne po 7. mesecu. Številne raziskave o celiakiji so pokazale, da je optimalno, če uvajamo majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je otrok še dojen. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da dojenje zmanjšuje tveganje za razvoj celiakije.
- Med: Do 1. leta starosti ni dobro ponuditi medu, saj je lahko vir bakterij, ki povzročajo botulizem.
- Ribe: Ribe lahko dojenček uživa po 6. mesecu starosti, morske sadeže, ki veljajo za alergene, naj otroci uživajo šele po 1. letu starosti.
- Vitamin D: Preventivno dajajte tudi preparate vitamina D, ki vam ga je predpisal izbrani pediater oziroma ste ga prejeli že ob odhodu iz porodnišnice, in sicer 400 IE vitamina D na dan.
Zavedati se moramo dejstva, da alergija na hrano predstavlja le majhen delež neugodnih učinkov na hrano. Prehrana doječe matere naj bi bila polnovredna in uravnotežena. Mati naj med nosečnostjo uživa vsa živila, enako kot matere otrok brez povečanega tveganja. Kadar dojenje ni mogoče, nekateri pediatri svetujejo dodajanje ekstenzivnega hidrolizata kravjega mleka (antialergena formula) vsaj prvih šest mesecev, spet drugi dodajanje le-tega pri otroku, ki nima dokazanih alergij, odsvetujejo. Otroke tudi ne smemo izpostavljati cigaretnemu dimu.
Slovenska delovna skupina za nutricionistiko odsvetuje vegetarijansko prehrano za dojenčke, prav tako je odsvetovana veganska in makrobiotična prehrana. Seveda se je možno zdravo prehranjevati tudi vegetarijansko, vendar je potrebno izredno dobro poznavanje načel tovrstnega prehranjevanja in vseh potreb po mikrohranilih, ki so še posebej pomembni med otrokovim razvojem. Ravno zaradi pomanjkanja posameznih osnovnih prehranskih sestavin s posledično škodo na zdravju otroka je tovrstno hranjenje odsvetovano. Vsak dojenček in otrok je svoj osebek, ki ima tako kot vi svoje želje in zahteve. Ker pa se otrok ne more vzgajati sam, mu s pomočjo vaših izkušenj privzgojite zdrav način prehranjevanja, ki ga bo spremljal vse do starosti.