Krvavitve iz rodil v času nosečnosti lahko za nosečnico predstavljajo hudo psihično breme. Pojavljajo se lahko anksiozna in depresivna stanja, strah in negotovost. Kljub temu, da je vsaka krvavitev razlog za skrb, strokovnjaki poudarjajo, da v mnogih primerih ni razloga za paniko, saj je krvavitev med nosečnostjo pogost pojav. Vendar pa je ključno vsako krvavitev jemati resno ter spremljati morebitne spremljajoče simptome in pravočasno poiskati strokovno pomoč.
Razumevanje krvavitev v zgodnji nosečnosti
Vaginalne krvavitve so zelo pogoste v zgodnji nosečnosti, zlasti v prvem trimesečju, in sicer pri 20 do 40 odstotkih nosečnic. V tem obdobju niso nujno znak resnih težav, čeprav se lahko v približno polovici primerov končajo s splavom. Z napredkom perinatologije in neonatologije se je meja med splavom in porodom stalno nižala. V Sloveniji velja, da gre za splav, če se nosečnost konča pred dopolnjenim 22. tednom nosečnosti oziroma preden plod doseže 500 g telesne teže. Spontani splav je najpogostejša nepravilnost v zgodnji nosečnosti, ki je lahko posledica kromosomopatij zarodka (do 60 %), nepravilnosti maternice, okužb, endokrinoloških ali imunoloških motenj, cervikalne insuficience, izpostavljenosti kemičnim snovem ali duševnih motenj.
Pomembno je razlikovati med fiziološkimi (normalnimi) in patološkimi vzroki krvavitev. Med fiziološke vzroke v zgodnji nosečnosti štejemo:
Vgnezditvena krvavitev (nidacijska krvavitev): Pojavi se približno 6-12 dni po oploditvi, ko se oplojeno jajčece ugnezdi v maternično steno. To krvavitev povzroči poškodba žil ob vgnezditvi in časovno sovpada s pričakovano menstruacijo. Krvavitev je blaga, v obliki malo svetlo rdeče krvi ali kot rjav izcedek, ki v naslednjih dneh ne naraste kot pri običajni menstruaciji. Takšna krvavitev ni nevarna, preneha spontano in ne potrebuje zdravljenja, lahko pa vodi v napačen izračun predvidenega datuma poroda, če jo zamenjamo za menstruacijo. Med nosečnostjo torej ženska nima običajne menstruacije, lahko pa ima krvavitve drugačnega izvora. Ugnezditvena krvavitev večinoma ne kaže na težave in je zelo blaga v primerjavi s krvavitvijo med menstruacijo. Lahko je rjave ali svetlorožnate barve.
Postkoitalna krvavitev: Pojavi se med ali po spolnem odnosu. Povišana koncentracija estrogena v nosečnosti spodbudi rast žleznega epitela na površini materničnega vratu (ektropij). Ta epitel je bolj ranljiv in je lahko vzrok za kontaktne krvavitve, večinoma po spolnem odnosu. Pokaže se kot blaga sveža krvavitev iz nožnice ali rjav izcedek. Takšna krvavitev ne ogroža nosečnosti in preneha spontano. Zdravljenje ni potrebno, večinoma se svetuje le izogibanje spolnim odnosom.
Patološke spremembe materničnega vratu in nožnice so možen vzrok krvavitve med celotno nosečnostjo. Najpogosteje gre za cervikalne polipe, ki nastajajo zaradi visokih vrednosti estrogena. Redkeje so vzrok krvavitve nožnični polipi ali krčne žile, še redkeje pa maligne bolezni, kot je rak materničnega vratu, ki je najpogostejša maligna bolezen rodil v nosečnosti. Nenormalne spremembe so prisotne v od enega do pet odstotkov nosečnosti. Tudi vnetja materničnega vratu in nožnice se lahko kažejo kot krvavitev, najpogosteje po spolnem odnosu.
Med patološke vzroke krvavitve, značilne za zgodnjo nosečnost, poleg zgoraj opisanih sprememb nožnice in materničnega vratu, spadajo še:
- Spontani splav: Kot že omenjeno, je to najpogostejša nepravilnost v zgodnji nosečnosti. Poznamo več oblik:
- Grozeči splav: Definiran kot krvavitev iz nožnice pred 22. tednom nosečnosti, ki jo lahko spremljajo blagi popadki. Z ultrazvočno preiskavo ugotovimo živ plod v maternici. Pogosto se opazi tudi manjša subhorionska krvavitev ali hematom.
- Začetni splav: Zaradi popadkov se je večji del jajca ločil od maternice, hkrati pa se je začela odpirati tudi maternica, kri odteka pomešana s strdki. Pri ginekološkem pregledu se ugotovi odpiranje zunanjega materničnega ustja in razširjen vratni kanal. Pogosto se ugotovi retroplacentarni hematom.
- Potekajoči splav: Maternično ustje se odpira, nosečnica ima boleče popadke, telo maternice je napeto. Krvavitev je obilnejša in odvisna od trajanja nosečnosti.
- Nepopoln splav: V maternici ostane del posteljice. Značilna je zmerna ali obilna krvavitev, ki se ne zaustavi, dokler ne odstranijo zaostalih delov placente.
- Popoln splav: Vsi produkti nosečnosti se v celoti izločijo iz maternice.
- Snetljivo jajce ali anembrijska nosečnost: Ultrazvočna preiskava pokaže le gestacijsko vrečko brez odbojev ploda.
- Zadržan splav: Plod odmre pred nastopom krvavitve in krčev. Mrtev plod lahko ostane v maternici več tednov, kar lahko povzroči diseminirano intravaskularno koagulacijo (DIK).
Zunajmaternična nosečnost: Nosečnost izven maternične votline, najpogosteje v jajcevodu. Lahko povzroči obsežno krvavitev v trebušno votlino s posledičnim hipovolemičnim šokom. Pri zunajmaternični nosečnosti v jajcevodu se nosečnost v večini primerov konča s tubarnim splavom. Če se nosečnost nahaja v tanjšem delu jajcevoda, se lahko jajcevod raztrga, kar povzroči obilno krvavitev. Pri zunajmaternični nosečnosti v zgodnji nosečnosti se lahko pojavi tudi krvavitev iz stenske minljive mrene, ki je podobna mesečni perilu (psevdomenstruacija).
Molarna nosečnost (mehurčasta snet): Redko stanje, posledica nepravilne oploditve jajčne celice, ki jo odkrijemo z ultrazvočno preiskavo. V 3 do 10 % se lahko maligno spremeni v horiokarcinom.
Krvavitve zaradi različnih posegov v nosečnosti: Umetna prekinitev nosečnosti, biopsija horionskih resic in amniocenteza so posegi, ki lahko v redkih primerih povzročijo krvavitev.
Zaradi sodobne ultrazvočne in laboratorijske diagnostike ter dobre osveščenosti žensk večino nepravilnosti v zgodnji nosečnosti odkrijemo pred nastankom obilne krvavitve, ki bi lahko ogrozila življenje nosečnice. Verjetnost, da bo nosečnica, ki krvavi pred 20. tednom nosečnosti, potrebovala transfuzijo krvi, je majhna. Količina izgubljene krvi danes le redko preseže 500 ml.
Krvavitve v drugi polovici nosečnosti
Krvavitve v pozni nosečnosti (po 20. tednu) so redkejše kot v zgodnji nosečnosti (pojavnost v svetu je od dva do pet odstotkov), a so lahko znak resnejših težav. V tem obdobju so najpogostejši vzroki povezani predvsem s posteljico:
- Spontana ločitev pravilno ležeče posteljice (abrupcija): To je nujno medicinsko stanje, pri katerem se posteljica predčasno loči od maternične stene. Najpogostejši simptomi vključujejo bolečine v hrbtu, vaginalne krvavitve ali bolečine v trebuhu. Odpad placente lahko povzroči resne zaplete, če ga ne odkrijemo zgodaj.
Predležeča posteljica (placenta previa): Stanje, pri katerem posteljica leži nizko v maternici in lahko delno ali v celoti prekrije maternični vrat. To lahko povzroči krvavitev iz nožnice, ki pogosto poteka brez bolečin. Nekaj vrst predležeče posteljice izgine samih od sebe do 32. do 35. tedna nosečnosti.
Predležeče žile: Redkejša, a potencialno nevarna situacija.
Prezgodnji porod: Krvavitev v tretjem trimesečju lahko kaže na začetek prezgodnjega poroda.
Spremembe materničnega vratu ali nožnice: V pozni nosečnosti lahko pride do krvavitev zaradi sprememb na materničnem vratu ali nožnici, vključno s sluznim čepom ob začetku poroda.
Redkeje raztrganje maternice: Značilno za drugo nosečnost, v redkih primerih se brazgotina prejšnjega carskega reza lahko raztrga in povzroči krvavitev. To je znano kot ruptura maternice in je lahko nevarno za mater.
V primeru močnejše krvavitve in/ali bolečin v drugi polovici nosečnosti je nujen takojšnji pregled pri ginekologu.
Kaj lahko nosečnica stori sama?
Nosečnica naj spremlja količino in intenzivnost krvavitve, počutje in jakost bolečine. Med krvavitvijo naj ne uporablja tamponov oziroma naj ne vstavlja ničesar v nožnico. Odsvetujemo spolne odnose, spiranje nožnice in kopanje v stoječih vodah. Če opazite kakršno koli krvavitev, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom. Izogibajte se spolnim odnosom, dokler se krvavitev ne ustavi. Počivajte in se izogibajte naporu.
Pomembno je vedeti, da počivanje in ležanje žal ne nujno pripomoreta k boljšemu izidu nosečnosti. Morda so krvavitve na videz manjše med ležanjem, vendar se lahko ob vstajanju ali gibanju izlijejo na prosto. Kljub temu pa je v primeru krvavitve priporočljivo zmanjšati telesno aktivnost.
V prvem trimesečju nosečnosti? OBVEZNO POZORNO (Krvavitev v zgodnji nosečnosti)
Kdaj je treba nujno k zdravniku?
Vsaka ženska/nosečnica, ki krvavi, potrebuje obravnavo pri ginekologu. Pri vsaki ženski v reproduktivni dobi z nepravilno krvavitvijo iz rodil namreč pomislimo tudi na nosečnost. V primeru močnejše krvavitve in/ali bolečin je pregled potreben takoj.
Pri vseh bolnicah s pozitivnim testom nosečnosti, z bolečinami v trebuhu in/ali krvavitvijo pomislimo na možnost zunajmaternične nosečnosti. Le v primeru, ko je vitalna nosečnost v maternici že potrjena, se lahko pregled pri blagem rjavem izcedku oziroma blagem izcedku po spolnem odnosu, ki je brez bolečin, opravi v naslednjih dneh.
V drugi polovici nosečnosti je vsaka krvavitev iz nožnice z bolečinami ali brez lahko nevarna in nosečnica naj se na pregled zglasi takoj.
Nujno medicinsko pomoč je treba poiskati v naslednjih primerih:
- Močna krvavitev (namakanje več kot enega vložka na uro).
- Močni krči ali bolečine v trebuhu.
- Vrtoglavica ali omedlevica.
- Vročina ali mrzlica.
- Izločanje tkiva ali strdkov.
Vsaka krvavitev med nosečnostjo si zasluži posvet z zdravnikom. Panika sicer ni potrebna, saj obstaja velika verjetnost, da ne gre za resnejši zaplet, vendar pa krvavitev med nosečnostjo zagotovo ni nekaj, kar bi lahko enostavno ignorirali. Krvavitev lahko namreč postane postopoma močnejša, zato je pomembno, da ukrepate čim prej.