Vsaka ženska obdobje pred menstruacijo in med njo doživlja drugače. Motnje menstrualnega ciklusa so različne in pogoste. Te motnje predstavljajo vse nepravilnosti, ki nimajo oblike rednega menstruacijskega ciklusa. Vzroki zanje so lahko neusklajeno delovanje žlez, bolezni maternice in nožnice, sistemske bolezni ali določena zdravila.
Menstrualne motnje lahko razdelimo na več kategorij, vključno z motnjami v jakosti krvavitve, motnjami v pogostnosti krvavitve, popolnoma nerednimi krvavitvami (metroragija), bolečimi menstruacijami (dismenoreja) ter predmenstrualnim sindromom.
Motnje v jakosti krvavitve
Šibka menstruacija (hipomenoreja)
Šibka menstruacija, znana tudi kot hipomenoreja, traja samo nekaj ur ali kak dan. Lahko nastane zaradi okvare maternične sluznice med čiščenjem (abrazijo ali kiretažo), operacij v maternični votlini ali vnetja.
Močna menstruacija (hipermenoreja)
Hipermenoreja je obilna menstruacija, pri kateri ženske opažajo tudi krvne strdke med krvavitvijo in traja do 7 dni. Vzroki so lahko miomi, polipi, endometrioza, maternični vložek, vnetje, karcinom ali motnje strjevanja krvi, zvišan krvni pritisk.
Podaljšana in močna menstruacija (menoragija)
Menoragija je podaljšana in močna menstruacija, ki traja med 7 in 14 dni. Vzroki so organski in so enaki kot pri močni menstruaciji, zdravljenje pa je odvisno od vzroka bolezni. Menoragija je opredeljena kot močnejša in daljša menstrualna krvavitev kot običajno. Če imate zelo močne menstruacije, ki vodijo do krvnih strdkov, obstajajo posebne menstrualne hlačke, ki so zasnovane za takšne primere.
Močna in dolgotrajna menstruacija (menometroragija)
Menometroragija je močna menstruacija, ki traja več kot 14 dni. Vzroki so lahko organski ali hormonski.
Vmesne krvavitve
Ovulacijska krvavitev (intermenstrualna krvavitev)
Nekatere ženske opazijo intermenstrualno krvavitev ali izcedek, znano kot ovulacijska krvavitev, trinajsti ali štirinajsti dan ciklusa za nekaj ur. Krvavitev povzroči padec estrogenov takoj po ovulaciji. Nepravilnost lahko preprečimo z dodajanjem estrogenov med ovulacijo.
Predmenstruacijska krvavitev
Predmenstruacijska krvavitev ali izcedek nastane nekaj dni (do 10) pred začetkom prave menstruacije. Krvavitev je ponavadi šibka in nastane zaradi nizke vrednosti progesterona. Ženske s to motnjo težje zanosijo. Zdravimo jo z dodajanjem progesterona v drugi polovici menstrualnega ciklusa.
Postmenstruacijska krvavitev
Postmenstruacijska krvavitev ali izcedek se pojavi nekaj dni po končani menstruaciji in traja nekaj dni. Možnih je več vzrokov: nepravilno luščenje, vnetje ali nezadostna obnova maternične sluznice. Vnetje zdravimo z antibiotiki, ostala dva vzroka pa hormonsko, z estrogeni.
Motnje v pogostnosti krvavitve
Redka menstruacija (oligomenoreja)
Oligomenoreja se pojavlja na 35 do 42 dni. Če gre za normalne krvavitve z ovulacijo, zdravljenje ni potrebno. Če pa so krvavitve brez ovulacij in ženska želi zanositi, je potrebno zdravljenje.
Pogostna menstruacija (polimenoreja)
Polimenoreja se pojavlja na manj kot 21 dni. Zdravljenje je potrebno, če je zaradi kratkega obdobja pred ovulacijo prizadeta plodnost ali če se zaradi pogostnih krvavitev pojavi anemija (slabokrvnost). Zdravi se s progestageni.
Izostanek menstruacije (amenoreja)
Amenoreja je izostanek menstruacije. Lahko je normalen pojav (pred menarho, med nosečnostjo in dojenjem ter po menopavzi) ali pa je posledica bolezni (genetski dejavniki, sistemske bolezni, motnje v delovanju žlez, prirojene nepravilnosti spolnih organov, prehrambeni, psihični in drugi vzroki). Delimo jo na primarno, kadar se menstruacija ne pojavi do 16. leta starosti, in sekundarno, kadar je ženska imela redne menstruacije, nato pa te izostanejo za več kot 3 cikluse brez nosečnosti.
Neredne krvavitve (metroragija)
Metroragija so povsem neredne krvavitve iz maternice, ki niso vezane na menstrualni ciklus. Ponavadi so te krvavitve močne in trajajo različno dolgo časa. Vzroki so lahko organski (polipi, tumorji, vnetje, miomi, maternični vložki, zapleti zgodnje nosečnosti) ali disfunkcionalni (kadar izključimo organski vzrok).
Boleče menstruacije (dismenoreja)
Dismenoreja je bolečina v trebuhu zaradi krčev maternice v času menstruacije. Pri primarni dismenoreji vzrok za krče ni znan, pri sekundarni dismenoreji pa je vzrok za krče ginekološko obolenje. Primarna dismenoreja prizadene do 50 % žensk, običajno nastopi v mladosti in je lahko tako huda, da moti vsakodnevne dejavnosti. Z leti ali po porodu se lahko zmanjša. Verjetno je posledica krčenja maternice zaradi zmanjšanega dotoka krvi v sluznico maternice.
Sekundarna dismenoreja je redkejša in prizadene do 25 % žensk z dismenorejo. Najpogostejši vzroki zanjo so endometrioza (razraščanje celic maternične sluznice zunaj maternice) in miomi (nemaligne rasti v steni maternice). Glavni znak dismenoreje je bolečina v spodnjem delu trebuha, ki je lahko v obliki krčev ali topa in stalna. Ostali znaki so še glavobol, zaprtje ali driska, slabost in bruhanje ter pogosto odvajanje vode. Včasih se iz maternice izločijo krvni strdki ali deli maternične sluznice. Bolečino pri primarni dismenoreji učinkovito odpravijo nesteroidna protivnetna zdravila. Znake lahko omili tudi počitek, spanje in redna telesna aktivnost. Če bolečine preprečujejo vsakodnevne aktivnosti, se lahko ovulacija prepreči z uporabo kontracepcijskih sredstev z nizkimi odmerki hormonov. Zdravljenje sekundarne dismenoreje je odvisno od vzrokov.
Predmenstrualni sindrom (PMS)
Predmenstrualni sindrom označujejo razdražljivost, anksioznost, emocionalna labilnost, depresija, edem, boleče prsi, sprememba apetita in glavoboli, ki se tipično pojavljajo 7 do 10 dni pred menstrualno krvavitvijo in izginejo nekaj ur predno se menstruacija pojavi. Simptomi so lahko pogosto hudi in vplivajo na kakovost življenja. Zdravljenje je simptomatsko in vključuje razne prehranske diete, zdravila in pogovor.
Krvni strdki med menstruacijo: Kaj je normalno?
Občasno nastajanje krvnih strdkov med menstruacijo je popolnoma normalno. Količina, dolžina in pogostost krvavitve se razlikujejo od meseca do meseca in od ženske do ženske. Želatinasta snov, ki jo vidite, je večinoma kri in strjeno tkivo, ki se med menstruacijo izloči iz maternice. Menstruacije se začnejo, ko hormoni povzročijo, da telo odvrže maternično sluznico (endometrij). Strdki nastanejo, ko sluznica izgubi znatno količino krvi. Menstrualni krvni strdki so mešanica krvnih celic, tkiva iz maternične sluznice in krvnih beljakovin, ki pomagajo uravnavati pretok krvi. Ko se kri nabere v maternici ali nožnici, se začne strjevati. To strjevanje preprečuje krvnim žilam v sluznici, da bi še naprej krvavele. Ko so menstruacije močnejše, se lahko beljakovine v krvi začnejo združevati, kar povzroči nastanek krvnih strdkov.
Menstruacije so odličen način za preverjanje stanja našega telesa. Barva, tekstura, vonj ali izcedek iz nožnice nam daje odličen vpogled v delovanje našega telesa. Krvne strdke običajno spremljajo močne menstruacije.
Možni vzroki za pogoste ali velike krvne strdke
Če se krvni strdki pojavljajo pogosto ali so zelo veliki, je priporočljivo obiskati ginekologa. Možni vzroki vključujejo:
Miomi ali polipi
To so običajno benigne tvorbe, ki lahko zaprejo izhod iz maternice ali onemogočijo njeno normalno krčenje. Posledica je zastajanje krvi, ki se nato strjuje.
Endometrioza
Pri tem stanju tkivo, podobno sluznici maternice, raste izven maternične votline. Menstruacije so lahko zelo boleče in močne, pogosto pa vključujejo krvne strdke. Krvni strdki pri endometriozi se tvorijo, ko se tkivo, podobno sluznici maternice, razraste zunaj maternice in krvavi med menstruacijo, kar vodi do krvnih strdkov, ki so lahko večji in bolj boleči. Ti strdki so pogosto povezani z močnejšimi menstruacijami, krči in drugimi nelagodji.
Adenomioza
Gre za podobno stanje kot endometrioza, le da se sluznica vsidra v mišični sloj maternice. Adenomioza maternice nastane, ko se maternična sluznica vrašča v maternično steno. To vodi do povečanja in odebelitve maternice. Poleg tega, da povzroča močno in dolgotrajno krvavitev, lahko to pogosto stanje povzroči, da se maternica dvakrat do trikrat poveča.
Motnje strjevanja krvi
Motnje v strjevanju krvi ali jemanje zdravil za redčenje krvi vplivajo na delovanje mehanizmov za zaustavljanje krvavitve. Trombofilija je stanje povečane nagnjenosti k strjevanju krvi, pri katerem se v žilah lažje tvorijo krvni strdki. Ti lahko zamašijo pretok krvi in ogrozijo delovanje življenjsko pomembnih organov. Pri trombofiliji telo strdke tvori prehitro, v prevelikem številu ali pa jih ne razgradi učinkovito. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da veliko ljudi s trombofilijo za svoje stanje sploh ne ve. Najpogostejša oblika zapleta je globoka venska tromboza, ki se običajno pojavi v nogah. Zanjo so značilni oteklina, bolečina, rdečina in občutek toplote v prizadetem predelu. Prava nevarnost pa nastopi, ko se del strdka odtrga in s krvjo potuje v pljuča. Takrat lahko pride do pljučne embolije, ki se kaže z nenadno zasoplostjo, ostro bolečino v prsih, hitrim utripom in občutkom tesnobe. Glede na mesto nastanka lahko strdki povzročijo tudi možgansko kap, srčni infarkt ali celo odpoved ledvic. Trombofilijo delimo na dedno in pridobljeno. Dedna oblika je posledica genetskih sprememb, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Pridobljena trombofilija pa se razvije tekom življenja in je pogostejša. Nosečnost je obdobje, ko je telo naravno bolj nagnjeno k strjevanju krvi. Pri ženskah s trombofilijo se tveganje za nastanek krvnih strdkov v tem času še dodatno poveča, zlasti v prvih tednih po porodu. Ker trombofilija ne povzroča neposrednih simptomov, jo običajno odkrijejo šele po trombozi. Diagnoza temelji na poglobljenem pogovoru o osebni in družinski zdravstveni zgodovini ter na specializiranih krvnih in genetskih preiskavah. Trombofilije praviloma ne moremo pozdraviti, lahko pa učinkovito zmanjšamo tveganje za zaplete. Osnova zdravljenja je preprečevanje nastanka strdkov, pogosto z zdravili za redčenje krvi. Z ustreznim nadzorom in sodelovanjem z zdravnikom, najpogosteje hematologom, lahko večina ljudi s trombofilijo živi aktivno in kakovostno življenje.
Spontani splav
Veliko nosečnosti se zaključi še preden ženska sploh izve, da je noseča. Če se krvavitev s strdki pojavi izven običajnega ciklusa, bi to lahko bil znak spontanega splava.
Kaj se dogaja v telesu med menstrualnim ciklusom?
Menstrualni cikel sestavljata dva glavna dela - ciklus jajčnikov in ciklus maternične sluznice (endometrija). V drugi polovici ciklusa se maternična stena začne odebeljevati in bolje prekrvavljati, saj se telo pripravlja na morebitno nosečnost. Pri močnejših krvavitvah se kri lahko začne kopičiti in ustvarjajo se menstrualni krvni strdki. Strdki se občasno lahko pojavijo in to je povsem normalno.
Diagnostika in zdravljenje nenormalnih krvavitev
Za diagnosticiranje vzroka za nenormalno krvavitev je bistvena podrobna anamneza s fizičnim pregledom. Poleg tega so morda potrebne nekatere krvne preiskave in ultrazvok, da se izključijo težave z maternico. Koristno je vzdrževati menstrualni koledar, ker daje dober vpogled v težavo, če je vzorec na voljo v 4-6 mesecih. Pomemben je tudi test ščitnice, saj je lahko nenormalno izločanje ščitničnega hormona vzrok za nenormalno krvavitev. Poleg tega bo za postavitev diagnoze morda potrebna histeroskopija (endoskopska ocena) maternične votline ali D&C.
Zdravljenje nenormalne krvavitve bo odvisno od številnih dejavnikov, vključno z vzrokom, starostjo, resnostjo krvavitve in od tega, ali ženska želi v prihodnje zanositi. Lahko se zdravi s hormoni ali drugimi zdravili ali pa bo morda potrebna operacija. Potrebujemo nekaj ciklov, da razumemo, ali zdravila delujejo.
Hormonsko zdravljenje
Hormoni so zdravila, ki so morda potrebna, če obstaja sum na hormonsko neravnovesje ali pomanjkanje. Progesteron (ena vrsta hormona) lahko pomaga pri preprečevanju in zdravljenju hiperplazije endometrija. Lahko traja nekaj mesecev, da hormoni nadzorujejo krvavitev. Vaše menstruacije so lahko prve mesece močnejše. Hormonska zdravljenja, kot so kontracepcijske tabletke, lahko pomagajo pri uravnavanju močnih krvavitev in zmanjšanju krvnih strdkov.
Kirurško zdravljenje
Nekatere ženske z nenormalno krvavitvijo iz maternice morda potrebujejo kirurško zdravljenje za odstranitev izrastkov (kot so fibroidi ali polipi), ki povzročajo krvavitev. Pogosto je to mogoče storiti s histeroskopijo. Vendar pa je včasih potrebna še ena operacija. Ablacija endometrija se uporablja tudi za zdravljenje nenormalne krvavitve iz maternice. To zdravljenje uporablja toploto za uničenje sluznice maternice. Namenjen je zmanjšanju ali trajni ustavitvi krvavitve. Endometrij biopsijo je potrebno pred zdravljenjem. Histerektomija, odstranitev maternice, je še en postopek, ki se lahko uporablja za zdravljenje nenormalne krvavitve. To lahko storite, ko druge oblike zdravljenja niso bile uspešne ali niso možne. Histerektomija je obsežna operacija. Po tem postopku ženske ne bodo imele več menstruacije.
Poporodna krvavitev (PPH)
Nedavna izpoved ameriške manekenke Hailey Bieber, ki je po porodu doživela hudo poporodno krvavitev, je v javnosti odprla razpravo o zapletu, ki je pogosto prezrt, a izjemno nevaren. Čeprav gre za eno najpogostejših porodnih komplikacij, o njej govorimo premalo - in pogosto prepozno.
Poporodna krvavitev (angl. postpartum hemorrhage - PPH) pomeni izgubo več kot 500 ml krvi po vaginalnem porodu ali več kot 1000 ml po carskem rezu. Čeprav se sprva morda ne zdi resno, se stanje lahko zelo hitro poslabša. V skrajnih primerih vodi v šok, odpoved organov ali celo smrt, če ni pravočasno prepoznana in ustrezno obravnavana.
Vzroki za poporodno krvavitev (metoda "štiri T")
Strokovnjaki si pri razumevanju vzrokov pomagajo z metodo "štiri T", ki zajema štiri glavne povzročitelje PPH:
- Tonus (atonija maternice) - najpogostejši vzrok (približno 70 % primerov). Maternica se po porodu ne skrči dovolj močno, da bi zaprla krvne žile, ki so prehranjevale posteljico.
- Travma - poškodbe porodnega kanala, raztrganine, ruptura maternice ali distocija ramen (ko otrokova rama obtiči za medenico) lahko povzročijo obilno krvavitev.
- Tkivo - ostanki posteljice v maternici preprečujejo njeno pravilno krčenje in povečujejo tveganje za krvavitev.
- Trombin - motnje strjevanja krvi, bodisi prirojene ali povzročene z zdravili, preprečujejo ustrezno zaustavitev krvavitve.
Kako hitro postane nevarno?
Zelo hitro. Maternica lahko prečrpa celoten volumen krvi v telesu v manj kot 10 minutah. Če krvavitev ni ustavljena, lahko pride do življenjsko ogrožajočega stanja. Zato je zgodnje prepoznavanje znakov ključnega pomena.
Na kaj moramo biti pozorni?
- Nenavadno močna krvavitev
- Veliki krvni strdki
- Hitro bitje srca, bledica, omotičnost
- Zmedenost, težko dihanje ali nenaden padec krvnega tlaka
Možnosti zdravljenja poporodne krvavitve
Uspešno zdravljenje PPH zahteva hiter in usklajen odziv medicinske ekipe. Najpogostejši postopki vključujejo:
- Masažo maternice za spodbujanje krčenja.
- Zdravila (oksitocin, misoprostol) za kontrakcije.
- Balonsko tamponado, ki ustvari pritisk v maternici.
- Transfuzijo krvi v primeru večje izgube.
- Kirurške posege, kadar drugi ukrepi ne pomagajo.
Dejavniki tveganja za poporodno krvavitev
Tveganje za PPH je večje pri:
- Večplodni nosečnosti.
- Velikem plodu (nad 4 kg).
- Dolgotrajnem porodu ali indukciji.
- Predhodni PPH.
- Carskem rezu ali instrumentalnem porodu (vakuum, klešče).
- Motnjah strjevanja krvi.
A pozor: PPH se lahko pojavi tudi brez predhodnih tveganj, pri navidezno normalnem porodu.
Vloga partnerjev in svojcev
Čeprav so za ukrepanje odgovorni zdravstveni delavci, lahko tudi svojci in partnerji pomembno pripomorejo:
- Tako, da poznajo simptome.
- Da opazujejo dogajanje po porodu.
- In da brez oklevanja opozorijo osebje, če opazijo kaj nenavadnega.
Izkušnja Hailey Bieber je le ena izmed mnogih - le da je prišla v medije. Večina žensk, ki doživi poporodno krvavitev, o tem ne govori, čeprav bi bilo prav, da se o tem odprto pogovarjamo.
Če opazite neredne cikluse, je bolje, da se posvetujete z ginekologom. Nenormalno krvavitev ima več vzrokov. Ni mogoče vedeti, zakaj je vaša krvavitev nenormalna, dokler ginekolog ne oceni vašega stanja. V večini primerov so krvni strdki med menstruacijo neškodljivi in ne zahtevajo zdravljenja. So pokazatelj, da se kri normalno strjuje. Če pa se pogosto pojavljajo in vas skrbijo, ne odlašajte z obiskom ginekologa.