prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je osebnost, ki s svojo predanostjo in strokovnostjo bistveno prispeva k razumevanju in izboljšanju ženskega reproduktivnega zdravja. Njeno delo sega od najobčutljivejših obdobij, kot je nosečnost, do izzivov menopavze in naprej, pri čemer vedno poudarja pomen celostnega pristopa k ženskemu telesu in duhu. S svojo dolgoletno prakso in nenehnim iskanjem novih metod zdravljenja se je uveljavila kot vodilna strokovnjakinja, ki ženskam omogoča bolj kakovostno in polno življenje v vseh obdobjih.
Ženska Energija in Enakopravnost v Medicini
"Rada imam žensko energijo in res imam srečo, da delam v okolju, v katerem smo ženske praviloma enakopravne," poudarja dr. Geršak. Ta izjava odraža njeno globoko spoštovanje do ženskosti in zavedanje o pomenu enakopravnosti, še posebej na področju medicine, kjer je njena vloga kot ženske, matere in ginekologinje neprecenljiva. Skozi leta intenzivnega dela z ženskami je pridobila dragocene izkušnje, ki ji omogočajo, da bolje razume njihove potrebe in težave v različnih življenjskih obdobjih.
Spremljanje Žensk skozi Življenjska Obdobja
Zgodnja leta svoje kariere je dr. Geršak posvečala predvsem nosečnicam. S spremljanjem svojih pacientk skozi čas pa je začela odkrivati tudi izzive in lepote poznejših življenjskih obdobij. "Ker seveda drži, da se staramo skupaj s svojimi pacientkami, sem začela spoznavati težave in lepote kasnejših let," pojasnjuje. To spoznanje jo je vodilo k intenzivnejšemu ukvarjanju z obdobjem menopavze, ki je ključno obdobje v življenju ženske. Z izkušnjo lastnih telesnih in duševnih sprememb, ki jih prinaša staranje, je pridobila globlje razumevanje za svoje pacientke. Nostalgija po mladostnem telesu je razumljiva, vendar dr. Geršak poudarja, da "ni vse izgubljeno, če tega seveda nočemo." Skrb za lastno telo in uživanje v njem se po njenih besedah "obrestuje na vseh področjih - uspehu pri delu, zdravemu družinskemu okolju in odnosu do spolnosti."
Inovativni Pristopi v Ginekologiji: PRP in Laserska Terapija
Dr. Geršak je znana po svoji nenehni želji po izboljšanju in uvajanju novih, učinkovitih metod zdravljenja. S pozornostjo spremlja novosti na področju medicine staranja in je bila med pionirji pri uporabi lastne plazme, bogate s trombociti (PRP), v ginekologiji. Te terapije se uporabljajo za zdravljenje različnih težav, kot so "suha nožnica, inkontinenca, vnetja," pa tudi pri pomlajevalnih posegih, kot sta "Vampire Face lift, Vampire Facial, pomlajevanje spolovila."
Poleg PRP terapij je dr. Geršak ena prvih na svetu, ki je začela raziskovati in uporabljati laser v ginekologiji. Postala je članica ekspertne skupine za uporabo laserja pri zdravljenju "stresne urinske inkontinence, izboljšanje kvalitete nožnice (čvrstost, vlažnost), zdravljenje nekaterih trdovratnih kožnih obolenj zunanjega spolovila, kot je lichen sclerosus." Bogate izkušnje z različnimi tipi laserjev so ji omogočile, da je izbrala najboljše rešitve, kar je vodilo v razvoj postopka FemiLift, ki se danes uporablja za številne ginekološke indikacije.
Celostna Skrb za Življenje Žensk
Z željo, da bi vsaka ženska "začutila svojo notranjo moč in v njej zares uživala," je dr. Geršak v svoj center vpeljala postopke in tehnike, ki izboljšujejo celostno dobro počutje žensk. Ti vključujejo "oblikovanje telesa, pomlajevanje obraza in izboljšanje spolnosti." Verjame, da je ključ do kakovostnega življenja v tem, da si ženske vzamejo čas zase in skrbijo za svoje telo in duha. Ob vstopu v medicinski center, kjer dela, se počuti "odlično in polno energije," kar potrjuje njeno strast do poklica. "Res imam rada svoj poklic in prav vsakemu od vas bi privoščila, da bi tako radi prihajali v službo," sporoča.
Teratologija: Vpliv Zunanjih Dejavnikov na Razvoj Ploda
Poleg svoje klinične prakse se dr. Geršak ukvarja tudi z izjemno pomembnim področjem medicine, ki zadeva zdravje nerojenega otroka - teratologijo. Do 20. stoletja je prevladovalo prepričanje, da je maternica varno okolje, ki popolnoma ščiti plod. Vendar pa so tragične posledice jemanja talidomida v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opozorile na nevarnost škodljivega delovanja zdravil in zunanjega okolja na plod.
Teratologija je veda, ki preučuje nastanek in razvoj prirojenih nepravilnosti ploda. Kadar škodljivo delovanje povzroči prirojeno telesno napako ali spremeni delovanje organa, govorimo o teratogenem učinku. Med teratogene dejavnike v našem okolju sodijo "zdravila, strupi in kemikalije, povzročitelji okužb, sevanja, pa tudi spremenjena presnova v organizmu matere ter njene bolezni." Z njimi je povezanih do 10 odstotkov vseh prirojenih napak. Vsako leto se pojavljajo nova zdravila, in vsaka nova učinkovina predstavlja potencialno nevarnost. Čeprav je testiranje varnosti skrbno načrtovano, je zgodovina pokazala, da testiranje talidomida na živalih ni zaznalo škodljivega učinka.
Občutljivost Zarodka in Razvojne Nepravilnosti
Delovanje teratogena je odvisno od več dejavnikov: genetskih značilnosti zarodka, njegove razvojne stopnje, lastnosti in mehanizma delovanja teratogena ter odmerka. Ista snov lahko povzroči različne nepravilnosti, odvisno od genetske sestave posameznika in njegove občutljivosti.
Občutljivost celic in tkiv na škodljivi vpliv se skozi čas spreminja:
- Prva dva tedna po spočetju: Zarodek je skoraj neobčutljiv. Močni teratogeni ga lahko uničijo, vendar lahko okvarjene celice nadomestijo zdrave, tako da preživeli zarodek ne kaže razvojnih napak ("reakcija vse ali nič").
- Od 3. do 8. tedna po oploditvi: To je najbolj občutljivo obdobje. Oblikujejo se zasnove vseh pomembnejših organov in organskih sistemov, vključno s srcem, žilami in popkovnico. V tem času so možne najhujše razvojne napake.
- Po 8. tednu do poroda: Plod predvsem raste. Večina organov je že razvitih, razvijajo se še osrednje živčevje, oči, ušesa, zobje, ledvice in zunanje spolovilo. Nepravilnosti v tem obdobju so običajno manjše ali se kažejo kot motnje v delovanju organov. Dolgotrajna izpostavljenost teratogenom pa se lahko pokaže kasneje v življenju, na primer kot težave pri učenju ali vedenjske motnje.
FDA Klasifikacija Zdravil v Nosečnosti
Ameriška agencija FDA (Food and Drug Administration) je razvila klasifikacijo zdravil glede na potencialno škodljivo delovanje na plod, ki se v Sloveniji tudi uporablja. Ta klasifikacija obsega pet skupin:
- Skupina A: Kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso dokazale škodljivosti za plod. Primeri: folna kislina, ščitnični hormoni, železov sulfat.
- Skupina B: Raziskave na živalih niso pokazale škodljivosti, ali pa škodljivosti pri ljudeh niso potrdile kontrolirane raziskave. Primeri: azitromicin, paracetamol, loratadin, aciklovir.
- Skupina C: Raziskave na živalih so pokazale škodljivost, kontroliranih raziskav pri ljudeh pa ni. Ta zdravila se predpisujejo le, če koristnost za nosečnico odtehta tveganje. Primeri: atropin, nekatera cepiva, flukonazol, gentamicin, kloramfenikol, sertralin.
- Skupina D: Zdravila, ki imajo znano škodljivo delovanje na plod, a se kljub temu predpisujejo, če je dobrobit za mater večja od tveganja. Primeri: lorazepam, letrozol, enalapril, fenobarbiton.
- Skupina X: Uporaba teh zdravil v nosečnosti je prepovedana. Primeri: retinol, varfarin, metotreksat, izotretinoin.
Odmerki in Vpliv Materinih Bolezni
Teratogeni lahko povzročijo spremembe v dednem materialu, motijo delitev celic ali okvarijo celično energijo, kar vodi v propad celic in nepravilen razvoj organov. Odmerki zdravil naj bodo čim manjši in trajanje jemanja čim krajše, vendar še vedno učinkovito za zdravljenje.
Pomembno je razumeti, da tudi materine bolezni in spremenjena presnova predstavljajo teratogeno tveganje, včasih celo večje kot zdravila za zdravljenje teh bolezni. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je tveganje za razvojne nepravilnosti 2- do 6-krat večje. Podobno velja za neurejeno fenilketonurijo. Tudi zvišana telesna temperatura nad 38,9 °C v prvem trimesečju nosečnosti deluje teratogeno zaradi sprememb v presnovi. Zato je meja med vplivom materine bolezni in zdravil pogosto zabrisana, odvisna od številnih dejavnikov.
Folna kislina v primerjavi s folatom – razlaga in poenostavitev
Folna Kislina: Ključ do Preprečevanja Napak Nevralne Cevi
Kljub priporočilom se število napak nevralne cevi pri zarodkih ne zmanjšuje. Ginekologinja Ksenija Geršak poudarja, da je za preprečevanje teh napak "prepozno, ko nosečnica začne jemati folno kislino šele po potrjeni nosečnosti." Pravilno folno kislino jemlje le 30 odstotkov žensk pred načrtovano nosečnostjo, medtem ko jo po potrjeni nosečnosti jemlje le 50 odstotkov. Nove smernice priporočajo jemanje folne kisline celo do konca obdobja dojenja.
Folna kislina je bogata v zelenolistni zelenjavi, pšeničnih kalčkih in mleku. Največja potreba po njej je v prvih mesecih nosečnosti, ko je delitev celic najintenzivnejša, še posebej za razvoj centralnega živčnega sistema. Ker ženske pogosto prvega meseca še ne vedo za nosečnost, je to ključni razlog, zakaj število napak nevralne cevi ne upada. Za ženske, ki so uporabljale oralne kontraceptive, je jemanje folne kisline v obliki prehranskega dodatka tri mesece pred načrtovano zanositvijo še posebej priporočljivo. Jemanje folne kisline je varno tudi dlje časa.
Svetovanje Nosečnicam o Tveganjih Zdravil
Nosečnica lahko jemlje zdravila iz treh razlogov: za zdravljenje osnovne bolezni, bolezni, ki je nastala med nosečnostjo, ali za zdravljenje ploda. Uporaba zdravil je upravičena, če koristnost za njeno zdravje presega tveganje za plod. Kljub strahu pred prirojenimi nepravilnostmi, so zdravila le v nekaj odstotkih vzrok za njihov nastanek.
Nosečnici je treba natančno in razumljivo predstaviti vrsto in stopnjo tveganja. Svetovanje mora temeljiti na najbolj zanesljivih podatkih, omogočiti natančnejše sledenje razvoja ploda z ultrazvočnimi pregledi ter opozoriti na pomanjkljivosti metod in možne dolgoročne vplive zdravil. Splošno pravilo je izogibanje novim zdravilnim učinkovinam in tistim z znanim škodljivim učinkom. Pri izbiri zdravila se sledi pravilu "manj škodljivo" - zdravilo iz skupine D zamenjamo z zdravilom iz skupine C ali B, zdravilo iz skupine C z zdravilom iz skupine B. Pri kroničnih boleznih se še vedno uporablja starejša, učinkovita in preizkušena zdravila. V primeru jasne indikacije lahko nosečnici predpišemo tudi zdravilo iz skupine D, če korist za mater presega tveganje za plod. Za zdravila iz skupine X pa je uporaba v nosečnosti prepovedana, o čemer je treba bolnico obvezno seznaniti in jo spodbujati k uporabi zanesljive kontracepcije.
Odklanjanje ustreznih zdravil lahko zmanjša možnosti za uspešno spočetje in ogrozi nadaljevanje nosečnosti. Zato je sodelovanje med zdravniki, farmacevti in medicinskimi sestrami ključno za izboljšanje reproduktivnega zdravja nosečnic.
prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., je s svojim delom in znanjem neprecenljiv vir podpore in znanja za ženske v vseh obdobjih njihovega življenja. Njena predanost inovativnim pristopom in celostni skrbi za žensko zdravje ji omogoča, da pomaga ženskam živeti polno in kakovostno življenje.