Uvajanje goste hrane v prehrano dojenčka je pomemben korak v njegovem razvoju in lahko predstavlja vznemirljivo obdobje za oba. Običajno se ta faza začne okoli 6. meseca starosti, ko je prebavni sistem dojenčka dovolj razvit za sprejem hranil, ki jih zagotavlja trdna hrana. Smernice uvajanja goste hrane se v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji hitro spreminjajo in marsikaj, kar je veljalo pred leti, danes ne velja več. Če se le da, za malčka izberemo sezonska živila, ki so lokalno, po možnosti ekološko pridelana.
Prvi koraki: Ko se začne pot okusa
Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu starosti. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Prejema lahko vitamine. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z ustrezno pripravljeno mlečno formulo. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka. Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih. Zdrav dojen novorojenček ne potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Potrebe dojenčkov po tekočini po dopolnjenem 6. mesecu naraščajo.
Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom dojenčkove starosti. O zgodnejšem uvajanju dopolnilne prehrane naj se starši posvetujejo s pediatrom. Prav tako ne odlašamo predolgo z uvajanjem dopolnilne prehrane, ne uvajamo je kasneje kot po 26. tednu. Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
Kašice iz zelenjave: Nežni začetek
Za začetek so kašice iz kuhanega in zmešanega korenčka, bučk ali sladkega krompirja idealna izbira. Te zelenjavne kašice so nežne za otrokov želodec in jih lahko hitro pripraviš. Priporoča se uvajanje enega živila na teden, da lahko starši spremljajo morebitne neželene reakcije. Korenček je zaradi svoje naravne sladkosti in bogastva z vitamini odličen prvi izbor.
Recept za osnovno korenčkovo kašico:
Korenček operite, olupite, narežite na rezine in zalijte s toliko vode, da bo pokrit. Vse skupaj zavrite in pokrito kuhajte do mehkega (od 10 do 15 minut). Ohladite in skupaj z nekaj vode, v kateri se je kuhal korenček, pretlačite oz. zmiksajte. Ob uvajanju naj bo kašica bolj tekoča, ko pa bo otrok sprejel nov način hranjenja, naj bo vedno bolj gosta. Dodajte žličko ali dve hladno stiskanega repičnega olja, ki je bogato z esencialnimi maščobami, ključnimi za razvoj možganov in živčevja.
Korenčku postopoma dodajajte še druge vrste zelenjave, kot so bučke, koleraba, krompir, dodate lahko tudi riž. Čez kakšen mesec dodajte še košček mesa. Ne pozabite na olje, otrok potrebuje maščobo za razvoj možganov in živčevja. Uporabljajte visoko kakovostna hladno stiskana rastlinska olja, najboljše repično, ki ima najbolj nevtralen okus.
Problem predstavlja količina, saj malček ob začetku uvajanja poje le žličko ali dve, tako majhen obrok pa je praktično nemogoče pripraviti. Rešitev je zamrzovanje kašice v vrečkah za ledene kocke. Kuhano kašico čim hitreje ohladite in nato globoko zamrznite. Za vsak obrok odtalite kocko ali dve zamrznjene kašice, jo obvezno prevrite in nato ohladite na telesno temperaturo, preden jo ponudite otroku. Še bolje kot zamrzovanje pa je, da preostanek zelenjavne kašice predelate v kosilo zase.
Sadne kašice: Sladka presenečenja
Banane so izvrstna izbira za prvi poskus z gosto hrano. Enostavno jo zmečkaj in postrezi malčku. Poleg banan so primerne tudi druge mehke sadne kašice, kot so iz jabolk ali hrušk.
Recept za sadno čežano:
Po 125 g izkoščičenih suhih sliv, 65 g suhih jabolk, suhih fig in rozin, 175 ml pomarančnega soka, 200 ml vode, ¼ cimetove palčke, 1 ½ sveže hruške, nakockane, 75 g navadnega jogurta. Skupaj zmešamo vse razen sveže hruške in jogurta. Suho sadje, tekočino in začimbo damo v kozico z debelim dnom, počakamo, da zavre, zmanjšamo temperaturo in pokrito kuhamo 30 minut. Dodamo nakockano hruško in kuhamo še 10 minut. Odstranimo cimetovo palčko in pustimo čežano, naj se ohladi. Postrežemo mrzlo z jogurtom.
Kot desert priporočamo nekaj žličk sadja, bogatega z vitaminom C. Vitamin C pomaga pri absorbciji dragocenega železa iz zelenjave.
Širjenje obzorij: Brokoli, stročnice in meso
Kuhan brokoli je hranilen in bogat z vitamini. Ko ga kuhaš, poskrbi, da so koščki dovolj mehki, a ne premajhni, da se otrok ne more zadušiti.
Po 8. mesecu starosti lahko začneš uvajajati pireje iz stročnic, kot so leča ali grah. Stročnice so odličen vir vlaknin in beljakovin.
Piščanec ali govedina sta lahko odličen vir železa. Meso je priporočljivo uvajati postopoma, sprva v obliki finega pireja, ki ga lahko primešamo zelenjavnim kašicam. Priporoča se uvajanje belega mesa, nato rdečega. Začnemo z 10g mesa, ki ga postopoma stopnjujemo, dokler v obroku ni do 50g mesa.
Cleaning | How to clean your BIBS pacifiers
Prehod na manj gladko hrano in samostojno hranjenje
Z razvijanjem dojenčkove sposobnosti žvečenja lahko postopoma prehajaš na manj gladke kašice in večje koščke hrane. Ko dojenček postane vešč v držanju hrane, lahko uvajaš hrano, kot so kuhan krompir, mehak kruh ali majhni koščki sadja. Dojenček potrebuje čas, da se navadi na nove okuse in teksture.
Recept za testenine po otroško:
4 žlice paradižnikove mezge, 50 g drobnih testenin, 10 g riža, 150 g mletega mesa (pusta govedina ali žrebiček), 1 korenček (nariban), ščepec posušenih začimb, voda po potrebi. V vreli vodi skuhamo testenine in riž. Mleto meso dušimo približno 30 minut, 10 minut pred koncem dušenja pa dodamo še nariban korenček. Ko je meso dovolj mehko, dodamo paradižnikovo mezgo, začimbe, kuhan riž in testenine. Pustimo na zmernem ognju nekaj minut, nato pa odstavimo.
Praktični nasveti za pripravo in shranjevanje
Preden otroku ponudimo hrano, jo tudi sami poskusimo. Seveda bo nam jed neslana in pusta, a na ta način preverimo, da ni katero živilo pokvarjeno ali čudnega okusa. Pazimo tudi na temperaturo hrane. Če nam ni prevroča, ko jo damo v usta, še ne pomeni, da ne bo prevroča za otroka. Majhno količino jedi si kanimo na notranjo stran zapestja.
Pomemben je tudi izbor pribora. Žlička ne sme biti prevelika, ne predebela, niti pregloboka. Majhna, precej plitva in kovinska žlička za kavo najbolj ustreza našemu dojenčku.
Pri segrevanju in shranjevanju otroške hrane vedno upoštevajte navodila proizvajalca. Že segrete hrane ne shranjujte ponovno, saj lahko pride do mikrobioloških tveganj. Če uporabljate mikrovalovko, odstranite pokrovček in kozarček prekrijte s papirnato brisačko. Po segrevanju dobro premešajte! Pri segrevanju v mikrovalovki, hrana morda ne bo segreta enakomerno. Lahko se oblikujejo tako imenovana toplotna gnezdeca. Uporabljajte le plastične žličke, da ne poškodujete kozarčka. Pred hranjenjem preverite temperaturo.
Prehranski načrti po starosti: Vodilo skozi mesece
Starost dojenčka: od 6. do 7. meseca
- Dojenčkova prva zelenjava: 50 g korenja, 100 g krompirja, 30 g kolerabe, 2 žlici nesoljenih koruznih zrn, 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja. Korenček in kolerabo olupimo in narežemo na drobne kockice. V majhni kozici na srednji temperaturi segrejemo olivno olje. Dodamo narezan korenček in kolerabo ter ju med občasnim mešanjem počasi pražimo 5 minut. Krompir olupimo in narežemo na drobne kockice. Korenčku in kolerabi primešamo narezan krompir in koruzna zrna ter 4 žlice vode. Premešamo, zavremo, pokrijemo in počasi dušimo približno 15 minut. Vmes nekajkrat premešamo. Zelenjavo odstavimo in pretlačimo skozi gosto žičnato cedilo ali pa jo gladko razmešamo s paličnim mešalnikom.
- Zelenjavno-mesna kašica: 100 g zelenjave, 50 g krompirja, 25 g piščanca, 30 g sadne kaše ali soka (100 % brez dodanega sladkorja), 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja. Meso skuhamo v malo vode. Istočasno skuhamo zelenjavo in olupljen krompir. Vse sestavine zmiksamo in dodamo sadni sok ali sadno kašo.
- Juha iz bučk in cvetače: ½ majhne olupljene in drobno narezane čebule, 50 g olupljene in tanko narezane bučke, 1 srednje velik olupljen in narezan krompir, 120 ml piščančje ali zelenjavne osnove, 25 g cvetače, 15 g masla. Na maslu pražimo čebulo, dokler se ne zmehča. Dodamo bučko, krompir, cvetačo in osnovo. Vse skupaj zavremo, nato pokrijemo in počasi kuhamo 12 minut. Dodamo cvetačo, zavremo, nato znižamo temperaturo in kuhamo še 4-5 minut. Ukašimo v mlinčku.
- Zelenjavno-mesna kašica z dodatkom žit: 100 g zelenjave (por, korenje, brokoli…), 50 g krompirja, 25 g teletine, 15 g mešanice žitnih kosmičev, 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja. Meso skuhamo v malo vode. Istočasno skuhamo zelenjavo in olupljen krompir v 150 ml vode. Vse sestavine zmiksamo in dodamo žitne kosmiče.
- Krompir s špinačo in brokolijem: 50 g pora, opranega in drobno narezanega, 375 g krompirja, olupljenega in sesekljanega, 50 g brokolija, 75 g špinače (brez trdih stebel), 25 g masla. Maslo stopimo v kozici in narahlo prepražimo por, da se zmehča. Nato dodamo krompir. Prelijemo z 200 ml vode ter zavremo. Pokrito kuhamo 7-8 minut. Dodamo brokoli in špinačo, kuhamo še 3 minute. Precedimo kuhano zelenjavo in ukašimo z mešalnikom, da dobimo gladek pire. Če je pire presuh, dodamo nekaj žličk tekočine, ki je ostala pri kuhanju zelenjave.
Starost dojenčka: od 7. do 9. meseca
- Sadna kašica: Pokrijemo s pokrovko in kuhamo na nizki temperaturi do mehkega (približno od 6 do 8 minut za jabolka, 4 minute za hruško). Sadje ukašimo v gladek pire in postrezimo mlačnega.
- Cvetača s kuskusom: 20 g polnozrnati kuskus, 50 g cvetača, 5 žlic mleka (materinega ali nadomestka), mleti janež, 10 g masla. Cvetove cvetače skuhamo do mehkega. V isti vodi lahko skuhamo kuskus. Cvetači dodamo košček masla, mleko in začimbe po želji ter ukašimo in primešamo kuskusu.
- Sardelna omaka: 15 sardel, 50 g mešana zelenjava (koruza, korenje, brokoli…), 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja. Očistimo sardele. Meso sardelic dodamo v posodo z olivnim oljem in malo vode. V pokriti posodi naj vre kakih 5 minut, potem pa odstavimo in posujemo s sesekljanim peteršiljem. Dodamo posebej kuhano zelenjavo in pretlačimo. Omako lahko postrežemo z drobnimi testeninami ali rižem.
Starost dojenčka: od 9. do 12. meseca
- Zelenjavna rižota: 25 g nasekljane čebule, 100 g dolgozrnatega riža, 150 g nasekljanega korenja, 300 ml vrele vode, 3 nasekljani paradižniki brez kože, 50 g sira, 15 g masla. Pražimo čebulo v polovici masla, da postekleni. Vmešamo riž, malo prepražimo in nato dodamo korenje. Prelijemo z vrelo vodo in počakamo, da zavre, nato pa pokrijemo s pokrovko ter kuhamo, dokler riž ni kuhan in korenje mehko (15-20 minut). Če je treba, dodamo še malo vode. Medtem stopimo preostalo maslo v manjši ponvi, dodamo paradižnik in dušimo 2-3 minute, toliko da postane paradižnik kašast. Vmešamo še sir, da se stopi. Paradižnikovo omako s sirom vmešamo v kuhan riž.
- Avokado, banana in jogurt: 2 rezini avokada, ½ majhne banane, olupljene, 1 žlica navadnega jogurta. Izdolbemo avokadovo meso iz kože in ga zmešamo skupaj z drugima dvema sestavinama. Kašico je treba pojesti, preden porjavi.
OPOMBA: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Vedno se posvetujte s svojim pediatrom glede uvajanja goste hrane vašega dojenčka.