Skrb za zdravje najmlajših je ena najpomembnejših nalog vsakega starša. Medtem ko si vsak starš želi najti hrano, ki bi jo njegov malček z veseljem jedel, je hkrati ključnega pomena, da ta hrana pozitivno vpliva na njegova prebavila in splošno zdravje. V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja vlogi probiotikov, zlasti v prehrani dojenčkov, saj raziskave vse bolj potrjujejo njihove blagodejne učinke. Probiotični jogurt je eden izmed načinov, kako lahko otrokom zagotovimo te koristne mikroorganizme.
Razumevanje probiotikov in njihovega vpliva
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na naše zdravje. Najpogosteje gre za mlečnokislinske bakterije, kot so laktobacili in bifidobakterije, ki so naravno prisotne v zdravem črevesju. Ti "dobri" mikroorganizmi pomembno vplivajo na zdravje črevesja in igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju uravnotežene črevesne mikrobiote. Dojeni otroci tako po naravni poti prejemajo probiotike v optimalni in individualno prilagojeni sestavi. Vendar pa nedojeni ali delno dojeni dojenčki pogosto potrebujejo dodatno podporo za vzpostavitev uravnotežene črevesne mikrobiote.
Probiotični izdelki, kot so jogurti, so postali vse bolj priljubljena izbira za starše, ki želijo podpreti zdravje svojih najmlajših. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dodani v zadostnem številu, ugodno delujejo na zdravje človeka. Fermentirana hrana, bogata s koristnimi mikroorganizmi, je bila cenjena že tisočletja, sodobna znanost pa je šele nedavno prepoznala ključno vlogo specifičnih bakterij, predvsem mlečnokislinskih bakterij (MKB), kot so laktobacili in bifidobakterije, pri ohranjanju zdravja. Te bakterije, ki so pogosto vključene v probiotične izdelke, imajo status "na splošno priznane kot varne" (GRAS), saj jih človek uživa že tisočletja v fermentirani hrani.
Probiotiki in preprečevanje alergij ter dermatitisa
Številne raziskave so povezale uživanje probiotikov z manjšimi možnostmi za razvoj alergij in dermatitisa pri dojenčkih. Novozelandski raziskovalci so tako pri otrocih, ki so dnevno uživali jogurt, odkrili 70 odstotkov manjšo možnost za razvoj dermatitisa, ki se v obliki rdeče in luskaste kože ponavadi pojavi pri dojenčkih med 2. in 4. mesecem starosti. Omenjena raziskava ni edina, ki je uživanje jogurta povezala z manjšimi možnostmi za alergijo in dermatitis.
Podobne ugotovitve so predstavili tudi raziskovalci z univerze University of Nottingham in kolidža Imperial College London. V svoji raziskavi so ugotovili povezavo med uživanjem probiotikov med nosečnostjo in dojenjem ter 22-odstotno manjšim tveganjem za razvoj dermatitisa pri otroku. Nedavna raziskava, objavljena v publikaciji PLOS Medicine, nadalje potrjuje, da imajo otroci mamic, ki so med nosečnostjo in dojenjem uživale probiotike, manj možnosti za razvoj dermatitisa kot otroci mamic, ki probiotikov niso jemale. Te raziskave nudijo dodatne dokaze, da probiotiki blagodejno vplivajo na dojenčkov imunski sistem.
Kako lahko probiotiki podprejo dojenčkovo prebavo?
Optimalno delujoč črevesni mikrobiom, ki ga sestavljajo probiotiki in prebiotiki, pomembno prispeva k zdravju celotnega telesa. V črevesju probiotiki s presnovo prebiotikov tvorijo snovi, ki imajo pomembno vlogo pri zapletenih presnovnih procesih v telesu, kot so na primer kratkoverižne maščobne kisline.
Idealna kolonizacija otrokove črevesne mikrobiote se odraža v prebavi, pri kateri so napenjanje in trebušni krči manj pogosti, blato je mehko, vendar oblikovano, in se driska ter zaprtje pojavljata zelo redko. Pri dojenih otrocih je blato mehke in kašaste konsistence, kar je normalno in ne pomeni driske.
V črevesni sluznici se nahajajo številni koristni mikroorganizmi, ki služijo kot ščit pred patogenimi bakterijami in virusi. Probiotiki tvorijo snovi, ki vzdržujejo kislo okolje v črevesni sluznici. Pri kisli pH-vrednosti so možnosti za preživetje patogenih mikrobov bistveno manjše, s čimer probiotiki prispevajo k zmanjšanju števila okužb.
Raziskave so pokazale, da dajanje probiotikov, zlasti specifičnih sevov, kot je Lactobacillus reuteri Protectis (LGG), lahko zmanjša število primerov trebušnih krčev pri dojenčkih. Ti sevi se izkažejo kot učinkoviti pri zdravljenju kolik, ki prizadenejo približno 25 % dojenčkov, najpogosteje med 2. in 4. mesecem starosti.
Uporaba probiotikov za zdravljenje črevesnih težav pri dojenčkih | Vprašajte dr. Davida
Vpliv poroda in drugih dejavnikov na črevesno mikrobioto
Vzpostavitev zdrave črevesne mikrobiote pri novorojenčku je odvisna od več dejavnikov. Pri vaginalnem porodu dojenček neposredno pride v stik z materino kožo in črevesnimi bakterijami, kar omogoča naravni prenos koristnih bakterijskih kultur. Pri carskem rezu je ta možnost naravnega prenosa omejena zaradi sterilnih razmer v operacijski sobi. V takih primerih je pomembno, da se izkoristi prva ura po porodu za intenziven stik kože s kožo med materjo in otrokom, kar omogoča prenos materinih bakterijskih kultur.
Če so med porodom potrebni antibiotiki, kar se pogosto zgodi pri carskem rezu, se materin mikrobiom spremeni, kar pomeni, da se na otroka prenese manj uravnotežena mešanica bakterijskih kultur. Tudi uporaba antibiotikov pri dojenčku lahko močno poruši ravnovesje v črevesju. Raziskave kažejo, da lahko 11-40 % otrok, ki jemljejo antibiotike širokega spektra, razvije drisko. Zato je ob antibiotičnem zdravljenju priporočljivo, da otrok probiotike jemlje vsaj 7 dni po koncu terapije, z najmanj 2- do 3-urnim razmikom od antibiotika.
Kako izbrati in uporabljati probiotični jogurt za dojenčke?
Čeprav bo potrebno opraviti še več raziskav o vrsti jogurta, ki je najboljša za preprečevanje dermatitisa in alergij, je že zdaj dovolj dokazov, ki pričajo o blagodejnih učinkih jogurta. Naravni jogurt, kefir in pinjenec vsebujejo žive bakterijske kulture. Vendar pa je pomembno vedeti, da mlečni izdelki, kot so sir, kefir, ajran ali pinjenec, pogosto vsebujejo tudi veliko soli in maščob. Zato je na začetku uvajanja goste hrane priporočljivo, da se otrokom živila na osnovi kravjega mleka v splošnem dajejo le v majhnih količinah, še posebej, če gre za slana živila.
Za dojenčke, ki ne prejemajo dovolj probiotikov z materinim mlekom, so na voljo tudi druga prehranska dopolnila. Pediatri vedno bolj priporočajo dodajanje probiotikov v kapljicah, ki so namenjene varnemu, preprostemu in učinkovitemu vzdrževanju ustrezne koncentracije bakterij v črevesju. Te kapljice lahko damo na žlico ali dodamo mleku, vodi ali kateri koli drugi primerni pijači ali hrani, zato so idealne za dojenčke in majhne otroke.
Pri izbiri probiotikov za dojenčke je pomembno upoštevati, da vsi probiotiki niso enaki. Različni sevi imajo različne učinke. Med najbolj raziskanimi in učinkovitimi sevi za dojenčke so LGG (Lactobacillus rhamnosus GG) in Bifidobacterium animalis subsp. lactis. Ti sevi so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju pogostosti kolik, izboljšanju prebave in krepitvi imunskega sistema.
Pomembno je tudi upoštevati, da probiotiki niso čudežno zdravilo, temveč orodje za podporo naravnega ravnovesja v otrokovem telesu. Učinki probiotikov se običajno pokažejo po 2-4 tednih redne uporabe. V zelo redkih primerih lahko pride do začasnih prebavnih težav (napenjanje, mehkejše blato) ob začetku jemanja, kar je znak, da se črevesna mikrobiota prilagaja. Te težave običajno minejo v nekaj dneh.
Prehranske smernice za dojenčke in probiotiki
Ko otrok začne uživati dopolnilno hrano, je pomembno, da se prehrana postopoma uvaja in da je čim bolj raznolika. Poleg probiotičnega jogurta lahko v prehrano dojenčka vključimo tudi druga živila, bogata s probiotiki, kot so fermentirana zelenjava (kislo zelje), vendar je treba biti previden pri vsebnosti soli. Najboljše možno dopolnilo probiotične prehrane pa so vlaknine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih izdelkih in stročnicah. Zadosten vnos tekočine je prav tako ključen za optimalno delovanje prebave.
Pri uvajanju goste hrane je pomembno biti potrpežljiv in otroku ponuditi nova živila večkrat. Če otrok odklanja zelenjavne kašice, jih lahko poskusimo izboljšati z naribanim sirom ali maslom. Če se kremži ob pogledu na sadje, ga lahko zmešamo z mlekom ali jogurtom. Vendar pa je pri izbiri mlečnih izdelkov za dojenčke pomembno upoštevati priporočila glede uvajanja kravjega mleka in njegovih derivatov. Medtem ko nekatere raziskave nakazujejo, da so probiotični jogurti lahko primerni že po 7. ali 8. mesecu starosti, pa nekateri viri svetujejo, da se z uvajanjem fermentiranih mlečnih izdelkov počaka do 9. meseca ali celo do 1. leta starosti, zlasti v primeru družinske zgodovine alergij. Kravje mleko kot samostojen napitek se običajno priporoča po 1. letu starosti.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega ravnovesja v črevesnem mikrobiomu. Njihova vključitev v prehrano, bodisi skozi fermentirana živila kot je jogurt, bodisi kot prehranska dopolnila, lahko prispeva k splošnemu dobremu počutju in podpori različnih telesnih funkcij, zlasti v prebavnem sistemu. Pri izbiri probiotikov za dojenčke je ključnega pomena, da se upoštevajo specifični sevi, ki so bili klinično raziskani pri otrocih in so primerni za njihov razvijajoči se prebavni sistem.
Jogurt in skutne kaše so naravni viri probiotikov. Vendar pa je pomembno vedeti, da niso vsi jogurti probiotični. Razlika med običajnim in probiotičnim jogurtom je v vrsti uporabljenih bakterij. Probiotični jogurti vsebujejo specifične "dobre" bakterije, ki imajo dokazane zdravju koristne učinke. Po definiciji Codex Alimentarius je jogurt mlečni izdelek, pridobljen s fermentacijo mleka s simbiotskimi kulturami Streptococcus thermophilus in Lactobacillus delbruecki subsp. bulgaricus. Vendar pa se definicija in standardi glede imenovanja lahko razlikujejo med državami. Nekatere države priznavajo kot klasični stil jogurta samo tistega, v katerem sta uporabljeni le vrsti Streptococcus thermophilus in Lactobacillus bulgaricus, medtem ko druge dovoljujejo uporabo različnih vrst Lactobacillus.
Probiotiki nudijo podporo imunskemu sistemu, saj je znano, da krepijo imunski odziv pri otrocih in jim pomagajo pri učinkovitejšem boju proti okužbam in boleznim. Poleg tega spodbujajo zdravje prebavnega sistema z ohranjanjem ravnovesja koristnih bakterij in zaviranjem rasti škodljivih, kar lahko ublaži pogoste prebavne težave, kot sta zaprtje in driska. Raziskave nakazujejo, da lahko zgodnja uvedba probiotikov zmanjša tudi tveganje za razvoj alergij in ekcemov, saj pomagajo modulirati imunski sistem.
Pomembno je poudariti, da probiotiki niso regulirani s strani Uprave za hrano in zdravila (FDA) na enak način kot zdravila. Študije so pokazale, da se lahko vsebnost in vrste bakterij v nekaterih probiotičnih izdelkih brez recepta ne ujemajo vedno z deklarirano vsebnostjo. Zato je priporočljivo, da se starši posvetujejo s pediatrom ali farmacevtom pri izbiri ustreznih probiotičnih izdelkov za svoje otroke. Strokovnjak bo lahko priporočil specifične seve, ki so bili klinično raziskani za določene simptome ali potrebe.
Probiotični jogurt in druga probiotična živila lahko predstavljajo pomemben del prehrane dojenčkov, saj podpirajo razvoj zdrave črevesne mikrobiote, krepijo imunski sistem in lahko zmanjšajo tveganje za razvoj alergij in dermatitisa. Ključno je izbrati ustrezne probiotične seve in upoštevati posamezne potrebe otroka ter smernice za uvajanje goste hrane.
tags: #lahko #dojencek #je #probioticen #jogurt