V času nosečnosti in dojenja se mnoge ženske soočajo z vprašanji glede uporabe naravnih sredstev, vključno z zdravilnimi rastlinami in semeni, kot je laneno seme. Medtem ko ljudje pogosto zdravila rastlinskega izvora razumejo kot naravna in popolnoma varna, je pomembno vedeti, da so lahko ob nepravilni uporabi prav tako nevarna kot zdravila sintetičnega izvora in lahko povzročajo neželene učinke. Zaradi omejenega števila kliničnih študij v obdobjih nosečnosti in dojenja, morebitna tveganja ob uporabi zdravilnih rastlin pogosto niso znana ali dobro raziskana. Zato med tema obdobjema, tako kot pri uporabi sintetičnih zdravil, velja previdnost tudi pri uporabi zdravil rastlinskega izvora.
Zelišča in semena v nosečnosti: Med tradicijo in znanostjo
V obdobju nosečnosti so najpogosteje in najbolj varne za uporabo zdravilne rastline v obliki čaja, saj imajo običajno najnižje vsebnosti aktivnih snovi. Izvlečki v kapsulah so redkeje v rabi. Izjema je ingver, kjer so tudi v študijah potrdili varnost jemanja standardiziranih izvlečkov med nosečnostjo z namenom lajšanja slabosti. Za varne pa veljajo tudi nekatere zeliščne čaje: kamilica ob prebavnih težavah, regrat kot vir vitaminov in mineralov, poprova meta ob prebavnih krčih, slabosti ali vetrovih, list maline v ljudski medicini za lajšanje poroda ter laneno seme in seme indijskega trpotca ob zaprtju. Čeprav klinične študije za te rastline morda niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba ni pokazala škodljivih učinkov. Kljub temu se priporoča, da zaužita količina ne presega dveh skodelic dnevno.
Pomembno je, da se nosečnice izogibajo določenim vrstam rastlin, ki bi lahko predstavljale tveganje. Mednje sodijo:
- Droge z delovanjem na maternico: Te lahko povzročijo krčenje maternice in potencialno sprožijo splav.
- Droge s pirazolidinskimi alkaloidi: Te snovi so lahko potencialno rakotvorne.
- Ovajala z antrakinonskimi glikozidi: Te lahko poleg odvajalnega učinka potencialno spodbujajo maternico in privedejo do prezgodnjega poroda. Primeri vključujejo krhlika, sena, kitajska rabarbara in aloja.
- Droge z učinkom na hormonski sistem: Mednje sodijo sladki koren, cimcifuga in žen-šen.
Nikoli, tako tudi v času nosečnosti, v fitoterapiji ne uporabljamo akutno toksičnih zdravilnih rastlin, ki jih navadno označimo za strupene. Mednje sodijo jesenski podlesek, bela čmerika, volčja češnja in vrtni mak. Previdnost je potrebna tudi ob nabiranju sicer užitnih rastlin, da ne pride do zamenjave, na primer ob nabiranju čemaža ali gob. Najbolje je, da se temu v času nosečnosti izognemo. Ob zastrupitvi ali le sumu nanjo mora nosečnica takoj poiskati zdravniško pomoč. Kontraindicirano je tudi uživanje eteričnih olj, uporaba naj bo omejena kvečjemu na zunanjo uporabo, pri čemer je potrebno upoštevati priporočila za ustrezno razredčitev.
Laneno seme in dojenje: Pomoč pri zaprtju ali prepreka?
Laneno seme je pogosto omenjeno kot naravno sredstvo za lajšanje zaprtja, ki je pogosta težava tako v nosečnosti kot po porodu. Odvajala, ki povečujejo volumen blata, so v nosečnosti in ob dojenju na splošno varna. Med najbolj primerne pripravke spadajo tisti iz jajčastega in indijskega trpotca, nekoliko manj pa laneno seme. Kljub temu pa nekateri viri, kot je na primer spletna stran Mayo klinike, odsvetujejo uživanje lanenega semena v času nosečnosti in dojenja zaradi domnevnega estrogeničnega učinka. Ta skrb izhaja iz dejstva, da laneno seme vsebuje lignane, ki so rastlinske spojine s šibkimi estrogenimi lastnostmi. Medtem ko so te lastnosti pri običajnih količinah zaužitega lanenega semena verjetno neškodljive, je pri nosečnicah in doječih materah vedno priporočljiva previdnost. Če ste pred nosečnostjo ali med njo redno uživali laneno seme, je najbolje, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom, da se oceni morebitna tveganja glede na vašo individualno situacijo.
Za razliko od lanenega semena, pripravek iz indijskega trpotca velja za še bolj primerno in varno možnost za lajšanje zaprtja v omenjenih obdobjih. Zdravilo z laktulozo se lahko uporablja med nosečnostjo in dojenjem, vendar se učinek lahko pokaže šele po nekaj dneh. Glicerinske svečke so primerne za obe skupini, medtem ko se uporaba ricinusovega olja in čajnih mešanic ter pripravkov z drogami kot so krhlika, sena, kitajska rabarbara in aloja odsvetuje.
Podpora laktaciji in splošno zdravje doječih mater
Določene zdravilne rastline se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah za podporo laktaciji. V ljudski medicini se na primer zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine, islandski lišaj in grško seno že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah. Vendar pa je pomembno poudariti, da nekatere od teh rastlin, kot je grško seno, lahko ob prekomerni uporabi povzročijo navale mleka in posledično mastitis. Zato je priporočljiva zmerna uporaba in posvet z zdravstvenim strokovnjakom.
Poleg specifičnih zelišč za podporo laktaciji, splošno dobro počutje doječe matere vpliva tudi na produkcijo mleka. Izogibanje stresu, zadostna hidracija in uravnotežena prehrana so ključnega pomena. Hidracija je izjemno pomembna, saj je zadostna količina vode ključna za proizvodnjo mleka. Priporoča se uživanje zadostne količine tekočine, predvsem vode, negazirane mineralne vode ter nesladkanih zeliščnih ali sadnih čajev. S povečano količino popite tekočine doječa mati sicer ne more spodbuditi večje tvorbe mleka, vendar je zadostna hidracija nujna za splošno dobro počutje in pravilno delovanje telesa.
Medtem ko nekatera živila, znana kot galaktogogi, kot so polnozrnata živila (oves je posebej znan po svojem pozitivnem učinku), vsebujejo naravne rastlinske estrogene ali druge sestavine, ki bi lahko spodbujale proizvodnjo mleka, naj poudarimo, da za nekatere od teh trditev še nimamo dovoljšnih znanstvenih dokazov. Kljub temu pa so ta živila hranilno bogata in zato dobrodošla v prehrani matere.
Prehranske smernice za nosečnice in doječe matere
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oziroma presnovni vtis.
Ključni prehranski vidiki vključujejo:
- Uravnotežena prehrana: Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Priporočajo se manjši obroki, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerja ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
- Energijski vnos: Srednje visoko telesno aktivna nosečnica v prvem tromesečju potrebuje okoli 2.100 kcal dnevno, v drugem tromesečju dodatnih 250 kcal, v tretjem pa 500 kcal. Doječa mati (starost med 25 in 51 let) ob srednje visoki telesni aktivnosti potrebuje okoli 2.100 kcal za osnovne potrebe ter dodatnih 500 kcal za sintezo mleka v prvih štirih do šestih mesecih dojenja.
- Ogljikovi hidrati: Kot osnovni vir energije naj predstavljajo približno 55 % dnevnega vnosa energije. Pomembni so izdelki iz polnozrnate moke, škrobnata živila, žita, sadje in stročnice.
- Beljakovine: Potrebe po beljakovinah ostajajo višje, zato je nujno, da so meso, ribe, morska hrana, mlečni izdelki, jajca in tofu zastopani v vsakem obroku.
- Maščobe: Potrebe po maščobah se ne povečajo, naj predstavljajo približno 30 % dnevnega vnosa energije. Prednost naj imajo kakovostna olja rastlinskega izvora, bogata z enkrat- in večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti omega-3 maščobne kisline (DHK in EPK), ki so ključne za razvoj otrokovih možganov in oči. Uživanje mastnih morskih rib dvakrat tedensko je priporočljivo. Izogibajte se trans maščobam, ki so še posebej škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja.
- Vitamini in minerali: Posebej pomembni so vitamini A (beta karoten), D, E, C, vitamini skupine B (zlasti folna kislina B9 in B12), ter minerali kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. Vnos teh hranil je ključen za zdrav razvoj otroka in dobro počutje matere.
Samozdravljenje in obisk zdravnika
Tako med nosečnicami in doječimi materami kot tudi med zdravstvenimi delavci obstaja skrb glede tega, kaj te ženske smejo jemati in kaj ne. Zato nosečnice in doječe matere velikokrat po nepotrebnem prenašajo bolečine in druge zdravstvene tegobe. Za samozdravljenje, preprečevanje in lajšanje zdravstvenih težav, ki ne zahtevajo obiska zdravnika, je na voljo veliko sredstev. Prednost pred prehranskimi dopolnili imajo vsekakor zdravila z dovoljenjem za promet, saj le tako lahko zagotovimo njihovo varnost in učinkovitost. V kolikor farmacevt ali farmacevtski tehnik presodi, da težave presegajo meje samozdravljenja, vas napoti k zdravniku.
Pogoste težave in njihovo obravnavo:
- Bolečina: Najpogostejši bolečini nosečnic sta glavobol in bolečina v hrbtu. V kolikor nefarmakološki ukrepi niso učinkoviti, se lahko uporabi paracetamol v vseh obdobjih nosečnosti in dojenja. Če paracetamol ne zadostuje, se lahko v prvem in drugem tromesečju uporablja tudi ibuprofen. Za doječe matere sta poleg paracetamola varna alternativa tudi ibuprofen in diklofenak.
- Slabost in bruhanje: Za preprečevanje in lajšanje slabosti se priporočajo manjši obroki, izogibanje začinjeni in mastni hrani, pitje vode po požirkih, akupresura in vitamin B6. Enako učinkovito je tudi uživanje ingverja.
- Prebavne težave: Pri driski je pomembna zadostna hidracija s peroralno rehidracijsko soljo ter uživanje probiotikov. Pri zaprtju so varna odvajala, ki povečujejo volumen blata, kot so pripravki iz trpotca. Zdravilo z laktulozo je prav tako primerno.
- Hemoroide: Priporočajo se redna telesna aktivnost, skrb za redno odvajanje, kopeli s toplo vodo in hladni obkladki. Dovoljena je uporaba običajnih mazil in svečk proti hemoroidom.
- Prehlad, zamašen nos, vneto in boleče žrelo, kašelj: Pri teh težavah se priporočajo nefarmakološki ukrepi, kot so izpiranje nosne votline s fiziološko raztopino, vlaženje zraka, grgranje slane vode in pastile brez mentola. V primeru, da nefarmakološki ukrepi niso dovolj učinkoviti, se lahko uporabijo določeni farmacevtski pripravki, vendar vedno ob posvetu z zdravstvenim strokovnjakom.
- Alergije: V nosečnosti in med dojenjem se lahko uporabljajo antihistaminiki prve in druge generacije. Za alergije, ki se kažejo kot dermatitisi, dermatoze ali srbenje, se priporočajo kreme z aktivnim ozonidi z vitaminom E acetatom.
- Vaginalne okužbe: Pomemben ukrep je zagotavljanje ustrezne pH vrednosti nožnice. Lokalno in vaginalno uporabljeni zdravili klotrimazol in mikonazol veljata za varna.
- Težave s sečili: Priporoča se zadostna hidracija in uporaba pripravkov pridobljenih z mlečnokislinsko fermentacijo sirotke. Pri nosečnicah je dovoljena uporaba D-manoze, med dojenjem pa se ne uporablja. Priporočljivo je tudi uživanje brusničnega soka. Nosečnica z že razvitimi znaki vnetja naj obišče zdravnika.
Kako stres v nosečnosti vpliva na plod
Tako za nosečnice kot tudi za doječe matere velja, naj se izogibajo nepotrebnemu uživanju zdravil in prehranskih dopolnil. Vselej je priporočljivo, da se pred uporabo kateregakoli naravnega ali sintetičnega sredstva posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, da zagotovite varnost zase in za svojega otroka.
Vir: Vida Javoršek, farm. (Junij, 2021)Opozorilo: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.