Mnogi starši so se že srečali s skrbmi, ko se je koža njihovega otroka nenadoma začela rdečiti, srbeti ali luščiti, pogosto pa so se pojavili tudi drobni izpuščaji ali pordelost, ki je povzročila nelagodje. Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, potem ste verjetno že naleteli na eno izmed najpogostejših kožnih težav pri otrocih - dermatitis. Pri 4-mesečni deklici so se pred kratkim po trebuščku, vratu, rokicah in nogicah, predvsem po trebuščku, pojavili rdeči lišaji, ki so na otip hrapavi in suhi. Ker sta v tem času imela cepljenje, sta zdravniku pokazala te lišaje, ki jima je svetoval uporabo olivnega olja namesto mandljevega za nego. Kljub temu, da je bilo olje zamenjano pred tednom dni, se zdi, da je stanje še slabše. V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali, kaj pomenijo ti lišaji, kakšni so vzroki za dermatitis pri dojenčkih in kakšne so možnosti zdravljenja ter nege občutljive otroške kože.
Kaj je dermatitis in zakaj se pojavlja?
Dermatitis je splošen izraz za vnetno bolezen kože, ki se lahko kaže na različne načine, kot so rdečica, suhost, luščenje, izpuščaji in srbenje. Pri otrocih je dermatitis zelo pogost in v splošnem povezan z občutljivostjo kože, ki je nagnjena k draženju, alergijam, njegov pojav pa je pogosto pogojen z dednimi dejavniki. Najpogostejša oblika je atopijski dermatitis.
Vzroki za dermatitis so sicer lahko različni, vendar najpogostejši vključujejo:
- Alergije in preobčutljivost: Dermatitis se pogosto pojavi kot odgovor na stik z dražilnimi snovmi, kot so alergeni v hrani, prah, cvetni prah, neustrezna kozmetika in detergenti.
- Genetski dejavniki: V mnogih primerih ima dermatitis dedni vpliv. Če imata starša ali drugi bližnji družinski člani atopijski dermatitis, obstaja večja verjetnost, da bo to stanje prizadelo tudi njihovega otroka. Okoli 10-20 % otrok po vsem svetu ima atopijski dermatitis, nenalezljivo kronično kožno bolezen, zaradi katere trpijo tudi odrasli. Znan je tudi kot atopijski ekcem, značilni simptomi pa vključujejo suho, razdraženo kožo z občasnimi izbruhi, ki povzročajo blago do močno srbečico, vnetje in občutljivost. Še posebej v zahodnem svetu je atopijski dermatitis (ali atopijski ekcem) neprijetna in včasih mučna dolgotrajna kožna bolezen, ki je zelo pogosta pri otrocih po vsem svetu. Prizadetih je približno 2-5 % odraslih in kar 10-20 % otrok in dojenčkov.
- Okoljski dejavniki: Suho in hladno vreme, ekstremne temperature ali onesnažen zrak lahko negativno vplivajo na otrokovo kožo, jo izsušijo in tako povzročijo dermatitis. Otrok živi v razviti državi, po možnosti v mestu, kjer je onesnaženost večja, ali v kraju s hladnim podnebjem. Deklica je. Mama je bila ob rojstvu otroka starejša.
- Slabljenje kožne pregrade: Kožna pregrada, ki ščiti telo pred škodljivimi vplivi okolja, je pri otrocih še posebej občutljiva. Če je ta pregrada oslabljena, lahko pride do prekomernega izhlapevanja vlage iz kože, kar vodi v suhost, pordelost in srbenje. Pri dojenčkih in otrocih je koža do 40 do celo 60 % tanjša od kože odraslega človeka. Kemikalije v večji meri prehajajo skozi kožo dojenčkov zaradi slabše kožne bariere kot tudi večjega razmerja med površino kože in telesno težo, zato je nevarnost sistemskih učinkov lokalno nanesenih snovi večja. Dojenčkova koža hitreje izgublja vodo, saj je zunanja poroženela plast kože tanjša. Podkožno maščevje je nekoliko drugačne sestave kot pri odraslih in je manj odporno proti zelo hladnim zunanjim temperaturam, zato je treba dojenčke dobro zaščititi pred zelo nizkimi zunanjimi temperaturami. Pri koži dojenčkov in otrok zadostuje blago umivanje, saj apokrine žleze dišavnice še niso aktivne, hkrati pa zaradi tanjše kože in manjše aktivnosti žlez lojnic hitreje pride do izsušitve kože.
Koža dojenčkov in otrok je bolj občutljiva na UV-sevanje. Prav tako se pod vplivom UV-sevanja pojavi večje število znamenj. Večje število znamenj predstavlja večje tveganje za razvoj malignega melanoma, zato je bistvenega pomena, da se otroci in mladostniki izogibajo sončnemu sevanju kot tudi solarijem. Najpomembnejše se je izogibati soncu v času njegove največje moči, nekje med 10. in 16. uro. Pomembna je tudi zaščita z oblačili in pokrivali s širokimi krajci. Predele kože, ki so izpostavljeni soncu, namažemo s sončnimi kremami z ustreznim zaščitnim faktorjem. Pri najstnikih je lahko zaradi lokalne ali sistemske terapije za akne njihova koža še bolj občutljiva na UV-sevanje, zato je toliko bolj pomembno izogibanje soncu.
Pomembno je tudi, da otroku preprečite, da bi se praskal. S praskanjem namreč poslabša ekcem, saj poškoduje zgornjo plast kože, kar lahko privede do okužbe. Zlasti ponoči otroku lahko nadenete rokavice proti praskanju. Otrokov ekcem lahko nadzorujete tudi z ugotavljanjem sprožilcev. Včasih ne boste mogli ugotoviti vzroka za izbruh ekcema, vendar je dobro poznati določena dražila, ki otroka motijo, npr. če mu je prevroče ali na njem uporabljate določene izdelke.
V primeru, da bi šlo za alergijo je potrebno otroka izključiti iz okolja, kjer je bila maček in ne obratno.
Katere vrste dermatitisa poznamo?
Dermatitis ni samo eden; pojavi se lahko v različnih oblikah, vsaka z različnimi vzroki in simptomi. Pomembno je, da ugotovimo, katera vrsta dermatitisa prizadene otroka, saj to vpliva na izbiro zdravljenja in pristop k obvladovanju simptomov. Tukaj so najpogostejše vrste dermatitisa pri otrocih:
- Atopijski dermatitis: Se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa prizadene dojenčke in majhne otroke in je dedno pogojen. Omenjeni dermatitis pri otroku spremljajo srbečica, vnetne spremembe, boleče razjede, pordela, suha in vneta koža. Atopijski dermatitis značilno poteka v dveh fazah. V fazi brez izraženih simptomov je koža zelo suha, razdražena in luskava ter potrebuje vsakodnevno vlaženje. Pri dojenčkih se simptomi lahko pojavijo že v starosti 2-3 mesecev. Izpuščaj se pojavi nenadoma, koža pa postane suha, luskava in srbeča. Če se bolezen pri otrocih razvije kasneje (med drugim letom in puberteto), je izpuščaj običajno suh s srbečimi, luskastimi predeli. Pri otrocih, ki niso več dojenčki, se izpuščaj pogosto najprej pojavi na telesu - v pregibih komolcev ali kolen. Pri dojenčkih so žarišča pogosto močno vneta, pordela, roseča in se pojavijo največkrat na licih, čelu in bradi, lahko tudi na trupu. Pri malčku so prizadete iztezne površine okončin, gležnji, zapestja, žarišča na obrazu pa se počasi umirjajo. Stopenjsko, odvisno od klinične slike. Primarno je izogibanje poslabševalnim dejavnikom (iritacija kože, stres, relevantni dokazani alergeni) ter skrb za izboljšanje okvarjene kožne pregrade. Za umivanje kože se priporočajo sindeti ali oljni geli, v primeru številnih ranic tudi antiseptična mila. Prhanje oziroma kopanje naj bo kratkotrajno, z mlačno vodo. V ambulanti predpisujemo proti srbežu sistemske antihistaminike. Poleg negovalnih mazil se uporabljajo lokalni glukokortikoidni pripravki in zaviralci kalcinevrina.
- Kontaktni dermatitis: Je alergijska reakcija, ki se pojavi po stiku kože z alergeno snovjo.
- Dishidrotični dermatitis: Se navadno izrazi kot nenaden izbruh rdečice, najpogosteje na predelu dlani in stopal. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, a se najpogosteje pojavi po 40. letu. Vprašanje za 8-mesečnega sina, ki ima od 4. meseca starosti dalje pretežno le na nogicah in včasih po malem tudi na rokicah rdečkaste kroge, lišaje, ki so na otip zelo hrapavi, vendar ga očitno nič ne motijo. Tudi razvija se lepo in pridobiva na teži. Rdečina na izpuščajih je zjutraj manj vidna, zvečer pa so ti lišaji močno vidni. Pediatrinja mu je najprej predpisala 10% advantan, ki je pomagal, a le za kratek čas, nato sta šla k dermatologinji, ki je dejala, da gre za diseboroični dermatitis, za zelo suho kožo in mu predpisala kremo; euceroli 100 in aqua purificata 30, katero sta večkrat na dan uporabljala, a se je stanje poslabšalo, kljub temu da ne uporabljata mila, kopata ga v oljni kopeli, uporabljata prašek za alergike… Vprašanje je, katero kremo naj uporabljata, da se bo njegova koža na nogah popravila ter ali je diseboroični dermatitis ozdravljiv? Diseboreja se počasi sama uredi in izgine, drugo vprašanje pa je, če gre npr za atopični dermatitis, kjer pa je potek bolj dolgotrajen, v tem primeru se uporabljajo kreme za nego, ki so namenjene tej bolezni, seveda pa je nemogoče svetovati zgolj na podlagi tega opisa.
- Seborični dermatitis (oz. temenca): Se najpogosteje pojavi na predelu lasišča in obraza. Zaznamujejo ga belorumene luske. Pri dojenčkih se kaže kot rumenkaste mastne luske na pordeli podlagi na lasišču, obrazu ter v področju pod plenico, pri mladostnikih in odraslih pa so navadno poleg lasišča lahko prizadeti določeni deli obraza (obrvi, ob nosu in ustih), sluhovodi, za uhlji in v predelu prsnice. Zdravilo izbora so antimikotiki, torej kreme s protiglivičnim delovanjem. V primeru močnejšega poslabšanja seboroičnega dermatitisa se uporabljajo lokalni kortikosteroidi. Čeprav smo omenili, da so lojnice pri dojenčkih manj aktivne, takoj po rojstvu temu v resnici ni tako. Zaradi vpliva prenesenih materinih hormonov v prvih tednih življenja namreč pospešeno izločajo loj, kar se na dojenčkovi koži (zlasti na predelu čela, nosu in brade) kaže v obliki drobnih rumenkastih mozoljčkov, za katere običajno pravimo, da so znak čiščenja novorojenčkove kože. Brez skrbi, stanje ni zaskrbljujoče, mozoljčki bodo izginili sami od sebe, dojenčkova koža pa bo zasijala v vsej svoji lepoti. Prav tako se zaradi prekomernega delovanja lojnic lahko na otrokovem lasišču med šestim in osmim tednom starosti oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice, ki jih imenujemo temenca (temence). Tudi ta sprememba na koži ni nevarna in bo izginila sama od sebe, pri tem pa lahko pomagate tako, da lasišče dojenčka natrete z otroškim ali oljčnim oljem in ga med kopanjem izperete - lahko tudi šele naslednji dan. Pomaga tudi, če otroka češete z mehko otroško krtačo in tako masirate kožo na glavi.
- Plenični dermatitis: Gre za vnetje kože, ki nastane zaradi dolgotrajnega stika kože z urinom, blatom ali dražečimi snovmi v plenicah, kar povzroči rdečico, srbenje in včasih tudi boleče razjede na predelu zadnjice in dimelj. Izjemno pogosta sprememba na dojenčkovi koži je tudi rdeča, vneto in dražeča koža v predelu plenic. Gre za plenični dermatitis oziroma plenični izpuščaj, ki je značilen na mestih, kjer plenička pokriva dojenčkovo kožo. Pojavi se lahko kadarkoli in brez posebnega razloga, saj je koža pri nekaterih otrocih že po naravi občutljivejša, običajno pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov: vlažnosti, trenja, dolgotrajne izpostavljenosti urinu in blatu ter občutljivosti dojenčkove kože. Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev. V določenih obdobjih življenja so dojenčki občutljivejši in dovzetnejši za plenični izpuščaj, denimo ob prehodu z dojenja na hranjenje s stekleničko, rasti prvih zobkov, uvajanju nemlečnih živil v prehrano, uživanju prvih obrokov kravjega mleka in po zdravljenju z antibiotiki. Plenični izpuščaj lahko tudi posledica pomanjkanja higiene in preredkega menjavanja pleničk. Pri uporabi pleničk za enkratno uporabo velja v takem primeru staviti zlasti na takšne, ki imajo veliko moč vpijanja in visok delež bombaža. Pleničke Pampers so denimo že v osnovi opremljene z mehanizmi, ki pomagajo enakomerno porazdeliti vlago po plenici in jo zadrževati stran od otrokove kože, obenem pa so neverjetno raztegljive, mehke in prijetne za še tako občutljivo otroško kožo. Na ta način občutljiva dojenčkova koža ostane suha in zaščitena. Za še dodatno zaščito lahko poskrbite z izbiro pleničk Pampers Harmonie, ki so dermatološko testirane, narejene iz bombaža vrhunske kakovosti in ne vsebujejo dodanih dišav in losjonov. Pojavu pleničnega izpuščaja se lahko izognete tako, da pri vsakem previjanju kožo temeljito, a nežno očistite in pustite, da se do konca posuši. Seveda pa je ne glede na visoko vpojnost predpogoj za preprečevanje in ustrezno nego pleničnega izpuščaja redno menjavanje plenic, na kar vas pri Pampers plenički opozori priročen indikator mokrote. Pri vsakem previjanju je potrebno kožo temeljito, a nežno očistiti in pustiti, da se do konca posuši, uporabljati pa velja tudi dodatna negovalna sredstva (na primer praško pasto, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo. Glivična okužba ali soor: Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Kako prepoznamo dermatitis pri dojenčkih?
Pri dojenčkih se dermatitis najpogosteje pojavi na ličkih, kjer je koža pordela, vneta, suha ali vlažna, lahko se pojavi tudi luščenje in drobne rane zaradi srbenja. Spremembe so pogosto prisotne tudi na lasišču ter na predelu pod plenico. Koža je lahko občutljiva in pri dotiku je prisotna bolečina. Pri majhnih otrocih se izbruhi dermatitisa navadno pojavijo na suhih predelih kože, brez izločanja tekočin, tipično pa prizadenejo predel zapestij, gležnjev in notranje strani nog ali rok. Koža je pogosto luskasta in srbeča, kar vodi v dodatno draženje zaradi praskanja.
Vprašanje za 11-mesečnega sina, ki ima že od rojstva problematično kožo. Najprej je bila zelo suha in se luščila, nato je bila občutljiva na dotik - rdeči madeži, neprestano neki izpuščaji in na koncu lišaji. Na začetku se koža rahlo izboči, kar se čuti na otip, nato postane vedno bolj rdečkasta in na koncu zelo suha. Ravno tako so madeži zjutraj manj vidni kot zvečer. Srbelo ga je in po glavi je bil v enem spraskan do krvi, malo manj po prsnem delu in rokah. Po kar nekaj kremicah pediatrinje sta končno prišla do dermatologa. Atopijski dermatitis: dobila sta predpisan Locodin, ki ga lahko zamenjata z Atopiclair in Fenistil kapljice. S tem sta odpravila ta večje in hujše lišaje na prsih, nadlahtih in hrbtu… vendar se nama vedno znova pojavljajo v blažji obliki. Na čelu in lasišču pa se jih niti za dan ali dva ne znebita. Dala sta kri in rezultat je bil rahla alergija na mačke - 1 stopnje. Po besedah dermatologa pa naj to ne bi bil vzrok težav, ker trenutno izgleda kot koprivnica na hrbtu in prsih in majhni lišajčki po čelu in glavi. Zanima ju, glede na to, da imajo doma muco, ki je samo v stanovanju, za koliko časa bi jo morala odstraniti (počistiti stanovanje..pralnih zaves in prtov nimamo..), da bi se pokazalo, če je kriva muca ali ni?? Mehčalca za ta malega ne uporabljata več, perilo 2x splahnjujeta, umivata se že od rojstva samo z vodo in vsakih 14 dni mu lase umijeta z Mustelinim izdelkom, ki je brez mila. Redno ga mažejo z A-dermino Exomega kremo že od 3. meseca. V stiku z muco je šele odkar se ne dojita več (prej se ga je sama izogibala ??) in je začel plaziti in kobacati - okrog 6. meseca - a problemi so že od rojstva. Odgovor: Gre za problematiko, ki jo je nemogoče oceniti po tem opisu, čeprav je najbližje oziroma verjetnost atopičnega dermatitisa, kar pa seveda bo lažje presodil pediater, če pa spremembe niso tipične, potem pa je obisk dermatologa najbolj priporočljiv. O tem ali je kriva muca ali ne je seveda potrebno presoditi, v takem primeru je posredni dokaz ta, da se za obdobje 2-3 tedne otrok preseli v drugo okolje, če so spremembe boljše, potem je povezava potrjena. Muca je že 1 teden v "karanteni" …. pa da vidimo kako bo. Za enkrat še ni sprememb.
Zdravljenje dermatitisa in nega občutljive kože
Zdravljenje dermatitisa pri otrocih vključuje redno vlaženje kože z negovalnimi kremami, uporabo lokalnih kortikosteroidov za zmanjšanje vnetja ter izogibanje dražljajem, kot so določena mila, alergeni in sintetične tkanine. V primeru okužb lahko zdravnik predpiše antibiotike ali protiglivična zdravila, pomembno pa je tudi, da otrok vnetega predela ne praska, kar bi lahko stanje samo še poslabšalo.
Za nego nežne otroške kože priporočam uporabo oljnih kopeli - za kopanje svetujem Trixera oljno kopel. Za vsakodnevno nego pa vam priporočam hladilno mazilo ali Bepanthen intenzivni losijon.
Nega bebine kože | Derma priče, ep. 52
Vlaženje, obnova, zaščita: Pri negi atopijske kože je izjemnega pomena premišljena in ciljna nega kože, saj le ta lahko močno vpliva na stanje in izrazitost simptomov dermatitisa. V ta namen priporočamo Nežno mazilo za otroke - bogato hranljivo, obnavljalno in zaščitno mazilo, ki pomirja in neguje občutljivo kožo otrok ter ščiti pred nenadno izsušitvijo. Maščobne kisline omega-6 iz olja semen svetline in olja grozdnih pečk, pomirijo in nahranijo kožo, obenem pa naravni zaščitni barieri kože povrnejo lipide. Licochalcon A (izvleček iz korenine sladkega korena), ki je naravna protivnetna snov in antioksidant, zmanjša rdečino in ublaži vnetje. Ko pride do izbruha, je treba vlažilne izdelke dopolniti z izdelki za aktivno nego, kot so topične kreme in spreji proti srbečici. Za ublažitev akutnih simptomov atopijskega dermatitisa pri otrocih se lahko uporablja hidrokortizon. Hidrokortizon je učinkovit in hitro ublaži srbečico v primeru izbruha. Mnogi starši pa ga ne želijo uporabljati na otrokovi koži, saj lahko dolgotrajna uporaba povzroči številne negativne stranske učinke. Klinično je dokazano, da negovalne lastnosti Eucerin AtopiControl acute negovalne kreme pomembno izboljšajo videz kože v času izbruha. Ta negovalna rešitev za vašo kožo pomaga zmanjšati uporabo hidrokortizona med izbruhom. Eucerin AtopiControl sprej proti draženju nudi takojšnjo ublažitev srbečice in je primeren za otroke, starejše od treh let, in odrasle. Že več kot 100 let se posvečamo raziskavam in inovacijam na področju znanosti o koži.
Pri čiščenju kože velja posebno pozornost nameniti ohranjanju zdrave kožne bariere. Ker mila običajno kožo izsušijo, je pomembno, da uporabljate nežen gel za prhanje, ki kožo hrani in vlaži. Hemptouch Nežna krema za prhanje kožo čisti s pomočjo nežne rastlinske osnove brez sulfatov, ki bi lahko občutljivo kožo še dodatno izsušili in dražili. Vsebuje konopljino olje in olje grozdnih pešk, ki kožo oskrbita z lipidi, potrebnimi za obnovo kožne bariere ter mehčanje in vlaženje kože.
Lišaj (dermatofitija)
Ste na svoji koži opazili rdeče kroge, ki se širijo? Če je vaš odgovor pritrdilen, imate morda lišaj (dermatofitijo). Glivična okužba kože po telesu (lišaj, medicinsko poimenovanje tinea corporis) je glivična okužba površinskega sloja kože, ki jo povzročijo glivice, imenovane dermatofiti. Zanjo so značilni rdeči izpuščaji, razporejeni v obliki obročev, ki se pojavljajo na trupu, rokah in nogah. Običajno je videti kot rdeč krog na zgornji plasti kože, ki se lahko širi in povečuje, notranji del kroga pa se povrne v običajno barvo.
Lišaj je glivična okužba kože in je nalezljiv. Okužite se lahko s stika z okuženo kožo ali okuženih predmetov, kot so brisače in kozmetični izdelki. Vsa protiglivična zdravila zdravijo izvor glivične okužbe, vendar različni izdelki vsebujejo različne aktivne učinkovine, ki so primerne za vas glede na resnost vaših simptomov. Če trpite za blago do zmerno dermatofitijo, lahko uporabite izdelek s protiglivično aktivno učinkovino bifonazol. Canespor® ponuja izdelke z navedeno aktivno učinkovino v različnih oblikah.
Vloga CBD: Kot smo že omenili, je lišaj na koži znak glivične okužbe, zato ga je potrebno zdraviti s sredstvi, ki lajšajo simptome glivične okužbe. In ker ima koža svoj lasten endokanabinoidni sistem, na katerega se veže CBD kanabinoid, je prav slednji učinkovit pri lajšanju različnih kožnih stanj, tudi lišajev. Kaj vam priporočamo pri Hemptouch? Na prvem mestu zagotovo Terapevtsko CBD mazilo za kožo, ki pordeli, srbeči in luskasti koži prinaša takojšnje olajšanje in pomiritev. Terapevtsko CBD mazilo je obogateno z idealno koncentracijo CBD-ja in ostalih kanabinoidov z močnim protivnetnim in pomirjujočim učinkom. Vsebuje konopljino olje z omega maščobnimi kislinami in rastlinska masla, ki obnavljajo, negujejo ter ščitijo kožo. Ker pa ima pri lišajih pomembno vlogo tudi imunski sistem, priporočamo tudi CBD kapljice, ki so idealna preventiva proti stresu in obremenitvah. V primerih dolgotrajnih ali hujših simptomov.
CBD in dermatitis
Znano je, da CBD pozitivno deluje v primeru dermatitisa, saj je poznan po svojem protivnetnem in pomirjujočem delovanju. Učinkovito pomirja srbečico in rdečico; dve izmed najbolj izrazitih težav dermatitisa.
Suha koža
Suha koža je najpogostejši pojav pri dojenčkih. Lahko je posledica še ne povsem razvitih lojnic, prav tako pa jo lahko izsušijo še pogostej kopeli in uporaba mil. Milo namreč odstrani naravno naoljenost kože, ki zadržuje vlago. Koža lahko posledično postane suha in luskasta. Prav tako na suhost kože lahko vpliva vreme oz. zunanji dejavniki, kot so visoke oz. nizke temperature z nizko ravnijo vlažnosti. Ostali vzroki so lahko še genetske bolezni, kot razni ekcemi oz. vnetja. Redka oblika izredno suhe kože, grobe na dotik in s suhimi luskami, se imenuje ihtioza, ki je dedno pogojena, zdravljenje pa vključuje lajšanje simptomov z vlažilnimi sredstvi in ustreznimi zdravili.
Koža dojenčkov in otrok je tanjša in manj pigmentirana, lojnice in znojnice so manj aktivne, zaradi česar pa je funkcija kožne pregrade slabša, kar se pozna zlasti na slabšem zadrževanju vlage v koži. Posledično je otroška koža bolj nagnjena k izsušenosti in občutljivosti ter bolj dovzetna za UV-sevanja in druge zunanje škodljive dejavnike, kot so alergije, mikrobi, bakterije in razni dražilci. Vse našteto lahko povzroči spremembe na občutljivi dojenčkovi koži, ki starše običajno pošteno prestrašijo. V določenih primerih je strah upravičen, v nekaterih pa je skrb povsem odveč in spremembe ob ustrezni negi izzvenijo same. Da boste znali ločiti, v katerih primerih je bolje oditi do pediatra in kdaj je dovolj že samo skrbna nega doma, smo na enem mestu zbrali nekaj najpogostejših kožnih sprememb, ki se pojavljajo pri dojenčkih.
Pri negi atopijske kože je izjemnega pomena premišljena in ciljna nega kože, saj le ta lahko močno vpliva na stanje in izrazitost simptomov dermatitisa. V ta namen priporočamo Nežno mazilo za otroke - bogato hranljivo, obnavljalno in zaščitno mazilo, ki pomirja in neguje občutljivo kožo otrok ter ščiti pred nenadno izsušitvijo.
Kaj so lišaji na koži?
Kožni lišaj, znan tudi kot tinea corporis, je glivična okužba kože, ki pogosto prizadene povrhnjico, nohte in lasišče. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih in najstnikih, vendar lahko prizadene tudi odrasle. Pogoste lokacije izbruhov lišajev:
- Tinea corporis (lišaji na koži): Običajno se pojavi na telesu (trup, roke, noge), znana pa je po svojih značilnih okroglih, rdečih izpuščajih z jasnimi robovi in luskastim srednjem delom.
- Tinea pedis (atletsko stopalo): Pogosto se pojavi med prsti na nogi. Najpogosteje ga pridobimo v bazenih in slačilnicah.
- Tinea cruris (dimlje): Pojavi se v predelu dimelj in stegen, najpogosteje pri moških in v toplem ter vlažnem okolju.
- Tinea capitis: Je vrsta dermatofitoze, ki prizadene lasišče.
Kakšni so simptomi lišajev na koži?
Simptomi lišajev se razlikujejo glede na lokacijo izbruha:
- Pri lišajih na koži so v ospredju okrogle lise z rdečim nabreklim robom in izrazitim središčem, srbeča koža ter luščenje kože.
- Pri lišajih na koži stopal prevladujejo rdeče in luskaste lise na koži med prsti, močno srbenje, nelagodje, pekoč občutek in neprijeten vonj.
- Najpogostejši simptomi glivične okužbe v dimljah so otekla in rdeča (ali rjava) koža med nogo in telesom, luščenje kože ter širjenje lišajev na dimlje ali zadnjico, luskanje.
- Lišaji na koži lasišča pa se navadno kažejo z luskasto kožo na lasišču, srbenjem in včasih z vijoličnimi ali rdečimi izpuščaji. Ta oblika lišajev lahko povzroči tudi izpadanje las, saj draženje prizadene tudi folikle.
Vzroki in dejavniki tveganja za lišaje
Glavni vzrok za kožni lišaj je okužba s skupino glivic, imenovanih dermatofiti. Te glivice se hranijo s keratinom, ki je glavna sestavina kože, nohtov in las. Okužba se običajno prenaša preko neposrednega stika z okuženo osebo ali živaljo, vendar se lahko širi tudi s prekomernim znojenjem ali po uporabi kontaminiranih predmetov.
Dejavniki, ki lahko še dodatno prispevajo k glivičnim okužbam kože so še: neprimerna higiena (npr. nošenje umazanih oblačil), nošenje pretesnih oblačil, uporaba javnih kopališč in sanitarij (predvsem tušev), toplota in vlaga, oslabljen imunski sistem ter neposreden stik z okuženo osebo.
Nasveti za nego dojenčkove kože
Koža dojenčkov in otrok je občutljivejša od kože odraslega. Je namreč tanjša in manj pigmentirana, lojnice in znojnice so manj aktivne, zaradi česar pa je funkcija kožne pregrade slabša, kar se pozna zlasti na slabšem zadrževanju vlage v koži. Posledično je otroška koža bolj nagnjena k izsušenosti in občutljivosti ter bolj dovzetna za UV-sevanja in druge zunanje škodljive dejavnike, kot so alergije, mikrobi, bakterije in razni dražilci. Vse našteto lahko povzroči spremembe na občutljivi dojenčkovi koži, ki starše običajno pošteno prestrašijo. V določenih primerih je strah upravičen, v nekaterih pa je skrb povsem odveč in spremembe ob ustrezni negi izzvenijo same.
Kadar suhost kože spremlja močna srbečica, ima dojenček lahko atopijski dermatitis. Gre za kronično bolezen s srbečo in vneto kožo, ki se lahko pojavlja na različnih delih telesa (odvisno od starosti osebe). Prizadene približno 15-20 % otrok, najpogosteje pa se pojavi med 2 mesecem in 5 letom starosti. Prepoznamo ga po izrazito srbečih, vnetih kožnih žariščih z rdečimi pikicami, ki negativno vplivajo na spanje, počitek in zbranost otroka. Atopijski dermatitis lahko poteka v blagi, zmerni ali hudi obliki. Pri blažjih oblikah je prisotna rdečica, a ni prisotno luščenje kože, medtem ko je pri hudih oblikah prisoten živo rdeč eritem, lahko tudi izcedek ali luščenje kože. Do drugega leta starosti bolezen največkrat prizadene lica, zapestja in zunanje predele udov, vnetje kože pa je običajno zelo akutno, z intenzivno rdečino in rosenjem. Pri malčkih do drugega leta starosti se atopijski dermatitis največkrat pojavi na licih, zapestjih in zunanjih predelih udov.
Pri atopijskem dermatitisu sta nega in higiena kože ključnega pomena. Osnovna nega zahteva vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in čim manj sredstvi, če že uporabljate negovalne izdelke, naj bodo ti primerni za kožo z atopijskim dermatitisom. Kopanje naj ne traja predolgo. Držite se "pravila treh minut": po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat. Ob prepoznani alergiji se je treba izogibati alergenom, ki so lahko prehranski ali inhalacijski. Prehranski alergeni so npr. mleko, jagode, arašidi, meso, rumenjak in beljak, morski sadeži, žita ipd., medtem ko so inhalacijski alergeni pršice v hišnem prahu, pelodi trav in dreves, perje in plesni. Če ob redni negi in izogibanju alergenom vnetje kože še naprej vztraja, se je treba po nasvet obrniti k zdravniku pediatru, ki bo predpisal ustrezno terapijo in ob morebitnem sumu na alergijo izdal napotnico za nadaljnje preiskave pri alergologu. V primeru hujše oblike atopijskega dermatitisa, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.
Dobra novica je, da večina bolezenskih težav, ki jih imajo otroci, z odraščanjem izzveni, nekatere celo brez zdravljenja, vendar pri tistih, ki bi sicer izzvenele same, z zdravljenjem skrajšamo njihov potek. Vsekakor pa, zlasti v času pred poletjem, ne bo odveč nasvet, ki se ga mnogi starši premalo držijo. Tudi prekomerno mazanje kože, posebej pri dojenčkih, ima lahko negativne posledice. Otroška koža se je večinoma namreč sposobna obnavljati sama in če ne kaže znakov izsušitve ali dodatnih obremenitev, potem kakšnega posebnega mazanja ne potrebuje.