Februar je v slovenskih osnovnih šolah mesec vpisa v prvi razred. Šole same določijo dneve, ko bodo sprejemale bodoče prvošolce, v večini pa poteka vpis v prvih dveh tednih meseca. Starši so o tem obveščeni bodisi preko vrtca bodisi preko šole, praviloma pa prejmejo vabilo na dom. Po pričakovanjih Ministrstva za izobraževanje naj bi v šolskem letu 2019/20 v šolske klopi sedlo okoli 20.600 prvošolčkov, kar je 1100 manj kot v prejšnjem šolskem letu.
Zakonske zahteve in starost otrok ob vstopu v šolo
Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroke v svojem šolskem okolišu. To velja za otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem poteka vpis, dopolnili šest let. V praksi to pomeni otroke, rojene med 1. januarjem in 31. decembrom. V Sloveniji je starost otrok ob vstopu v šolo široko razporejena, od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. Ta razpon je primerljiv z večino držav z visoko razvitim šolskim sistemom. Obvezno je, da otroka starši vpišejo v šolo v kraju, kjer stalno ali začasno prebiva. Možen je tudi vpis v drugo šolo, vendar le ob soglasju te šole.
Vse več odloženih vpisov: Razlogi in posledice
V zadnjih sedmih letih beležimo skoraj podvojitev odloženih vpisov. To pomeni, da se starši odločijo za vpis otroka v osnovno šolo eno leto kasneje, kot je zakonska obveza. V šolskem letu 2010/2011 je bilo v prvi razred z odloženim vpisom vpisanih 809 od 17.922 učencev, kar je predstavljalo 4,5 odstotka vseh. V šolskem letu 2014/2015 se je ta delež povečal na 6 odstotkov (1287 od 21.625 prvošolcev), v šolskem letu 2016/2017 pa že na 8,3 odstotka (1846 od 22.152 prvošolcev). Podatki za letošnje šolsko leto še niso znani, saj se bodo otroci, ki jim je bil vpis odložen, vpisali šele jeseni.
Na ministrstvu kot glavni razlog za odlog navajajo željo staršev, da otroku omogočijo še eno leto brezskrbnega otroštva. Pogosto izražajo tudi bojazen, da otrok ne bo kos šolskim nalogam. Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, Anton Meden, poudarja, da starši s predlogom za poznejši vpis večinoma želijo otroku le najboljše in da so njihovi predlogi večinoma utemeljeni, saj otroka najbolje poznajo.
O predlogih za odložitev vpisa odločajo šole, pri čemer poleg intelektualne presojajo tudi fizično, čustveno in socialno zrelost otroka. Zavrnitev predlogov je redka. Meden kot enega od razlogov za porast odloženih vpisov vidi v tem, da je prvi razred precej oddaljen od koncepta "mehkega prehoda" iz vrtca v šolo, ki je bil obljubljen ob uvedbi devetletke. Namesto igre in nezahtevnih učnih ciljev se v prvem razredu začne že precej resno učenje, čemur se znaten delež šestletnikov še ni kos.
V lanskem šolskem letu je bilo v prvi razred vpisanih 21.700 otrok, med njimi 2096 ali 9,7 odstotka z odloženim vpisom. Prvi razred je lahko še posebej zahteven za otroke, ki ob vstopu v šolo še niso dopolnili šest let. Starši pogosto presodijo, da bo za otroka dolgoročno bolje, če bo še eno leto zorel in bo šolo začel z lažjim in uspešnejšim obvladovanjem izzivov. S tem bo lahko z vrstniki korakal z normalnimi napori in mu ne bo treba stalno dohitevati. Meden dodaja, da marsikateremu staršu žal, da za svojega otroka ni predlagal odložitve vpisa, medtem ko tistih, ki bi poznejši vpis obžalovali, skorajda ni.
Predčasen vpis: Redka odločitev
Starši lahko otroka vpišejo v šolo tudi pred zakonsko določeno starostjo, vendar se za to odloča le malo njih.
Vrtci in družbene odgovornosti: Projekt "Umazal sem se, pa nič hudega!"
Družbi Henkel Slovenija in Tuš sta ponovno zaključili tradicionalni, družbeno odgovorni projekt »Umazal sem se, pa nič hudega!«. S tem projektom sta 20 slovenskim vrtcem opremili njihove igralne kotičke z mini gospodinjskimi aparati. Vrtci so se za opremo potegovali s sodelovanjem na ustvarjalnem natečaju, na katerem so otroci skupaj z vzgojitelji narisali risbico na temo projekta. Komisija je bila nad prispelimi risbami navdušena in z veliko težavo izbrala 20 najlepših. Posebno navdušenje so požele risbice najmlajših, ki so se dela lotili s prsti, dlanmi in barvami. Na natečaj se je odzvalo 69 vrtcev oziroma 91 enot iz vse Slovenije.
Urša Jelnikar iz družbe Henkel je poudarila, da se v podjetju še posebej veselijo projektov, v katerih sodelujejo otroci, saj jih navdušijo s svojo domišljijo in ustvarjalnostjo. Cilj je prispevati k temu, da bodo otroci uspešno razvijali in bili zadovoljni, odrasli pa odgovorni in zdravi. Izobraževanje skozi igro v gospodinjskih kotičkih je prijetno in pripomore k razvoju ter spoznavanju opravil in odgovornosti.
Družbena odgovornost je vpeta tudi v delovanje podjetja Tuš, ki s številnimi projekti skrbi za otroke in spodbuja njihovo ustvarjalnost, znanje in samozavest. Direktor nabave v Tušu, Uroš Grešak, je izpostavil, da podjetje že več kot 22 let posveča posebno pozornost družbeno odgovornim akcijam z namenom pomoči najmlajšim. Sodelovanje s podjetjem Henkel traja že vrsto let, z željo po nadaljevanju uspešne zgodbe.
Materinstvo v Sloveniji: Demografski premiki
Na materinski dan so v ospredju ženske. Povprečna starost mater ob rojstvu otroka se zvišuje in je leta 2024 znašala 31,1 leta. Predlani so matere rodile najmanj otrok v zadnjih več kot 100 letih spremljanja števila rojstev, in sicer 16.875. Več kot polovico otrok so rodile neporočene ženske (52,4 %). Leta 2023 je bilo med novorojenčki 52,4 odstotka dečkov in 47,6 odstotka deklic.
Število rojstev upada ne samo absolutno, ampak tudi relativno. V letih 1954 in 1955 se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, kar je bil največji delež v zadnjih več kot 70 letih. Leta 2024 pa je ta delež znašal najmanj, 7,9 otroka na 1000 prebivalcev, kar je enako povprečju EU. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka se od leta 2019 ni spremenila in znaša 31,1 leta, kar je najvišje od leta 1954. Ob rojstvu prvega otroka so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča; prvič je bil več kot polovica otrok rojenih zunaj zakonske zveze leta 2007.
Stopnja delovne aktivnosti mater (18-64 let) z enim otrokom je v Sloveniji predlani znašala 80,6 odstotka, kar nas je uvrščalo na četrto mesto med članicami EU. Pri materah z dvema otrokoma je bila ta stopnja 85-odstotna (prav tako četrto mesto), pri tistih s tremi ali več otroki pa 82,2-odstotna.
Praznovanje materinskega dneva se je v Evropo razširilo iz Združenih držav Amerike po prvi svetovni vojni. Datum praznika se med državami razlikuje, v Sloveniji ga zaznamujemo 25. marca.
Kam ta vikend? Ideje za družinske izlete in aktivnosti
Ob dela prostih dnevih ali prostih popoldnevih se poraja vprašanje, kako jih preživeti. Na voljo so številne ideje za različne navade in želje družin ter otrok vseh starosti.
Doživetja ob rekah: Naravne lepote Slovenije
Slovenija se ponaša s skoraj 30.000 kilometri vodnih tokov, ki ponujajo številne priložnosti za aktivna doživetja.
- Bovec - Krasna Soča: Reka Soča navdušuje s svojo zeleno-modro barvo, ki je očarala tudi svetovne filmske ustvarjalce. Ponuja aktivnosti, kot so rafting, kajak, rečni bob, SUPanje in ribolov. Z otroki obiščite mala in velika korita Soče ter Most na Soči.
- Murska Sobota - Umirjena Mura: Reka Mura z biotsko raznovrstnostjo je del svetovne mreže UNESCO biosfernih območij. Obiščite Büjraški muzej, plavajoči mlin in spoznajte življenje nekdanjih obrtnikov. Ob reki je tudi nešteto kolesarskih poti.
- Bela krajina - Topla Kolpa: Najtoplejša in najbolj čista slovenska reka je kot nalašč za kopanje. Ljubitelje ribarjenja bo navdušilo 39 vrst rib. Možne so tudi vožnje s kanujem, rafting in SUPanje. Robinzonko čolnarjenje ponuja večdnevno doživetje z raziskovanjem, pikniki in kampiranjem.
WIZ Šolar nasvet: Bodite previdni pri kopanju in igri ob vodi. Uporabljajte varne in otrokom primerne napihljive dodatke ter se pozanimajte o plavalnih tečajih.
Druženje z živalmi: Učenje sočutja in empatije
Slovenija ponuja številne kmetije, parke in akvarije, kjer se otroci lahko srečajo z živalmi, jih hranijo in spoznavajo njihove zgodbe.
- Dolenci - Prikupne Alpake: Na kmetiji Mali raj v Dolencih lahko opazujete in božate Burske koze, spoznate osla ter občudujete sladkovodne ribe. Največja atrakcija so družabne alpake.
- Horjul - Dom zavrženim živalim: Zoo park Rožman nudi dom zavrženim ali poškodovanim živalim. Otroci imajo pristen stik z živalmi, jih lahko hranijo in se učijo o ohranjanju narave.
- Piran - Vznemirljiv morski svet: Akvarij Piran predstavlja več kot 140 vrst organizmov severnega Jadrana. Občudujte ribe, ugorje, murene, morske konjičke, zvezde, školjke, hobotnice in morske pse.
WIZ Šolar nasvet: Krema za sončenje je ob vseh aktivnostih na prostem obvezna, še posebej na obali. Uporabljajte faktor 50, razmislite o praktični obliki nanosa.
Majhni kraji z veliko zgodbo: Odkrivanje skritih kotičkov
Tudi majhni kraji v Sloveniji ponujajo posebno energijo, prijazne domačine in nepozabna doživetja.
- Podčetrtek - Dom jelenov, čokolade in term: Obiščite Minoritski samostan z najstarejšo lekarno v Evropi, se sladkajte v Čokoladnici Olimje in obiščite Jelenov greben s hranjenjem jelenov. Turistični vlak vas popelje do znamenitosti. V primeru slabega vremena obiščite Terme Olimia.
- Radovljica - Srednjeveško mesto čebel: Mesto slovi po festivalu čokolade, očarljivem mestnem jedru in čebelarskem muzeju. Tematski pohod "S čebelico po Radovljici" otroke popelje v svet čebel.
- Štanjel - Edinstven kraški biser: Slikovita vasica navdušuje s kraško arhitekturo, Ferrarijevim vrtom in igro iskanja zaklada "Fabianijev vodni zaklad".
WIZ Šolar nasvet: Med izleti omejite uporabo mobilnih telefonov, da se posvetite trenutkom z družino.
Športni dnevi v naravi: Aktivnosti za telo in duha
Narava pozitivno vpliva na kognitivne in motorične sposobnosti otrok ter odraslih.
- Pokljuka (Bohinj) - Zelena Pokljuka: Največje strnjeno gozdnato območje v Triglavskem narodnem parku ponuja številne pohodniške in kolesarske poti. Učna pot Šotno barje Goreljek spoznava pomen šotnih barij. V Športnem centru Pokljuka se lahko preizkusite v biatlonskem streljanju.
- Solčava - Nepozabna Logarska dolina: Ena najlepših alpskih ledeniških dolin ponuja čudovite razglede in poti, primerne tudi za mlajše otroke. Obiščite Pravljični gozd, se preizkusite v lokostrelstvu in občudujte slap Rinka.
- Jezersko - Mirno Zgornje Jezersko: Dolina ponuja številne pešpoti in kolesarske steze. Krožna pot vodi do etnografskega muzeja in kmetije Šenkova domačija, kjer se otroci lahko družijo z domačimi živalmi.
WIZ Šolar nasvet: Poskrbite za primerno obutev za športne podvige. V torbi imejte vedno skrit obliž za primer padca.
Muzeji za deževne dni: Učenje skozi zabavo
Tudi v deževnih dneh lahko obiščete zanimive muzeje in spoznate zgodovino ter se naučite česa novega.
- Ljubljana - Zanimiv Prirodoslovni muzej: Muzej ponuja interaktivne raziskovalne postaje, vodene oglede in delavnice za otroke. Največja atrakcija je okostje mamuta.
- Celje - Muzej, namenjen otrokom: Hermanov brlog je edini otroški muzej v Sloveniji, ki otroke vodi skozi interaktivne razstave, jih uči bontona in organizira delavnice.
- Postojna - Poučen Notranjski muzej: Muzej združuje zabavo in učenje, ponuja aktivnosti za otroke, praznovanja rojstnih dni ter poseben del "Kras(na) učilnica" za spodbujanje učenja.
Dobro je vedeti: Zavarovanje WIZ Šolar krije tudi poškodbe na treningih in tekmah.
Čarobni gradovi: Srednjeveške legende in razgledi
Slovenija se ponaša s številnimi gradovi, ki navdušujejo obiskovalce.
- Bled - Ikonični Blejski grad: Najstarejši grad na Slovenskem ponuja muzej, galerijo, gotsko kapelo, tiskarno in restavracijo.
- Celje - Mogočen Stari grad Celje: Nekdanji sedež Celjskih grofov ponuja animacijo "povitezitev" za otroke in VR doživetje.
- Predjama - Rekorden Predjamski grad: Največji jamski grad na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, je vklesan v navpično steno.
Razvoj malčka: Od dojenčka do malčka
Po prvem letu otrok postavi na lastne noge in zraste v malčka. Starši se soočajo z novimi vprašanji o telesnem in duševnem razvoju otroka.
- Privajanje na kahlico: Kako otroka pri dveh letih navajati na kahlico? Ali naj otrok zvečer ne pije?
- Otrok noče kakati v kahlico: Otrok, ki ne potrebuje več pleničke za lulanje, noče kakati na kahlico in se skrije za kavč.
- Jecljanje pri otroku: Otroci med drugim in petim letom pogosto ponavljajo besede ali dele besed.
- Klofuta na otroškem igrišču: Kaj storiti, kadar kakšen tuj otrok udari vašega otroka?
- Moj otrok je trmast: Zakaj je otrok trmast?
- Spina bifida: Kaj je "hrbtenična reža" ali "spina bifida"? Je dedna bolezen? Zakaj se pojavi?
- Otrok in žival: Katera žival je najbolj primerna za otroka in starše?
- Zadnje leto v vrtcu: Priprava na vstop v šolo.
- Otrok se laže: Ko se otrok prvič zlaže.
- Izpad trme v trgovini: Kaj storiti, ko ima malček izpad trme in besnega joka?
- Otrok noče pospraviti igrač: Iznajdljivost in upornost otrok pri pospravljanju igrač.
- Otrok grize: Kaj storiti, ko malček ugrizne vas ali svojega vrstnika?
- Barvanje snega: Ustvarjalna igra na prostem.
- Je igrača »sluz« varna? Previdnost pri priljubljenih igračah.
- Malček je rad zabaven: Otroci se radi smejijo in sami znajo biti zabavni.