Vzgoja otroka prinaša številne izzive, med katerimi je eden pogostejših in skrbi vzbujajočih tudi zavračanje hrane. Ko otrok vztrajno zavrača hrano, se starši pogosto znajdejo v zadregi, ne vedoč, kako naj pristopijo k reševanju te težave. Ali gre za začasno obdobje, ali pa je potrebno ukrepanje? Ta članek se poglobi v vzroke in možne rešitve, ko otrok noče ničesar dati v usta, pri čemer izkorišča bogastvo informacij iz zdravniških nasvetov in izkušenj staršev.
Izzivi hranjenja dojenčkov in malčkov
Mnogi starši se soočajo s situacijo, ko dojenček, ki ga sicer dojijo, odklanja cuclje na steklenički. Proizvajalci sicer poskušajo narediti cuclje, ki čim bolj posnemajo obliko prsne bradavice, a kljub temu obstajajo dojenčki, ki so raje lačni in žejni, kot da bi pili iz stekleničke. V takšnih primerih strokovnjaki svetujejo, da je najbolje preizkusiti različne oblike cucljev in če to ne pomaga, čez čas poskusiti znova. Pomembno je vedeti, da dojenim dojenčkom praviloma ni treba ponujati dodatnih tekočin, saj je zadoščenost z dojenjem običajno popolna. Vendar, ko se pojavi potreba po dodatni tekočini, ni nujno, da ponudite čaj; navadna, prekuhana voda je povsem ustrezna.
Nekateri dojenčki stekleničk nikoli ne sprejmejo, in to ni nič narobe. Pogled na to s svetlejše plati lahko prinese olajšanje: ne bo vam ga treba odvajati od stekleničke, otrok pa bo morda hitreje začel piti iz kozarčka. Če je otrok za uporabo kozarčka še premajhen, si lahko pomagate s slamico. Že majhni dojenčki, od šestega meseca dalje, jo pogosto obožujejo. Ko mu boste prvič ponudili sadni sok po slamici, jo previdno vstavite v otrokova usta in narahlo stisnite tetrapak, da priteče nekaj tekočine. Dojenček bo hitro ugotovil, kako se pije po slamici.
Uvajanje goste hrane in prehranske potrebe
Pogosto se starši sprašujejo, ali naj že prej dodajajo dojenčku kašice, na katerih piše, da so primerne po dopolnjenem četrtem mesecu, če nameravajo otroka dojiti vsaj do šestega meseca starosti. Odgovor je jasen: nikakor. Prvih šest mesecev za dojenčka ni boljše hrane, kot je lahko prebavljivo materino mleko. V tem obdobju ne potrebuje ničesar drugega. Šele po šestih mesecih se zaloge železa, ki so se med nosečnostjo nakopičile v njegovem organizmu, izpraznijo in je treba začeti dodajati.
Vpliv okolja na otrokov imunski sistem
Vse, kar otrok prime v roke, pogosto nese v usta. To lahko vzbuja skrb glede okužbe z bolezenskimi klicami in bakterijami. Vendar pa strokovnjaki poudarjajo, da otroka praviloma ne smemo vzgajati v sterilnem okolju. Čim več klicam bo izpostavljen otroški organizem, bolj odporen bo. Otroku torej ne bo prav nič škodovalo, če se bo igral z igračami, ki jih je pred njim prijemal kdo drug. Večjo pozornost je treba usmeriti, ko ste z dojenčkom zunaj, saj je tam več nevarnih stvari, ki bi jih lahko nesel v usta in se z njimi celo zadušil. Ne smemo pozabiti opozoriti neznancev, ki bi morda neprimerno božali otroka.
Če duda pade na čista tla, je ni treba takoj razkužiti. Če odstranite morebitne lase, mucke in na njej ni vidne umazanije, jo lahko ponovno ponudite otroku. Kadar pa pade v pesek, na prašno površino ali na zemljo, jo je treba sprati pod tekočo vodo. Zanimivo je, da dude nikoli ne smete očistiti tako, da jo poližete sami, saj lahko bakterije, ki jih imate v ustih, še posebej kandida, škodijo vašemu otroku bolj kot prah s tal.
Znanstvene raziskave dokazujejo, da so otroci, katerih imunski sistem je pogosto izpostavljen klicam in tujim beljakovinam, kot je na primer cvetni prah, dolgoročno bolj zdravi in redkeje obolevajo za alergijami kot otroci, ki odraščajo v skoraj sterilnem okolju. Tudi če je starejši otrok prehlajen, lahko pestuje dojenčka, le paziti morate, da vanj ne bo kihal, kašljal ali ga poljubljal.
Izraščanje zob in neješčnost
Pogosto se starši sprašujejo, zakaj se otroku iz ust nenehno cedi slina. Najverjetneje gre za izraščanje zob. Zobje namreč več tednov izraščajo v čeljust in to otrok občuti kot neprijetno srbenje na dlesnih. Prav zato dojenčki pogosto vtikajo prste v usta in jih grizejo. Tvorjenje dodatne sline je genialna zvijača narave, saj slina poskuša odplakniti bolezenske klice, ki jih otrok lahko zanese vase s prsti. Srbenje lahko omilite z igračkami, namenjenimi grizenju.
Izkušnje staršev potrjujejo, da izraščanje zob, še posebej več zob naenkrat, lahko povzroča težave in motnje, vključno z neješčnostjo. Napete, boleče dlesni in nekaj motečega v ustih zagotovo otroka motijo. V takšnih obdobjih otrok popolnoma odklanja hrano, vsaka žlica je boj, otrok joka in se zvija, ko se hranjenje konča, pa je spet nasmejan. V teh dneh popije ogromno čaja. Ko zobje pokukajo, se stanje običajno izboljša.
Gibalni razvoj in neješčnost
Vse bolj pogosto se starši srečujejo z vprašanjem, ali je otrokov gibalni razvoj skladen s starostjo, še posebej, če se pojavi neješčnost. Pri starosti okoli 6,5 meseca se nekateri dojenčki že plazijo na kratke razdalje, se postavljajo na kolena in "guncajo" naprej in nazaj. Včasih se zatakne pri premikanju rok, kar povzroči, da večkrat končajo na nosu. Gibalni razvoj je v tem primeru primeren starosti, guncanje naprej-nazaj pa je trening. Počasi se bodo naučili nasloniti na tri okončine, eno roko dvigniti (poseči po predmetu) in se tako naučiti prestavljanja kolen in kobacanja.
Ko otrok začne z neko gibalno aktivnostjo, poskuša, postavlja stopalce tudi spodvito, saj vadi. Lahko mu pomagate, da bo pogruntal še premikanje rok, vendar je to proces, ki zahteva čas. Vzpenjanje ob opori in dvigovanje na noge je naraven del razvoja. Otrok s tem trenira, čeprav morda še ne sedi samostojno. Vzpenjanje in dvigovanje na noge lahko povzroči, da otrok izgubi zanimanje za plazenje ali sedenje, saj ga privlači nov dosežek. V takih primerih je pomembno, da otroka ne silite, ampak mu ponudite priložnosti za različne gibalne aktivnosti.
Teža in razvoj otroka
Pri 7 mesecih, ko otrok tehta 8460 g in se je rodil s 3740 g (med 50 in 75 percentilo), je pomembno spremljati njegovo pridobivanje na teži. Če je bila ob rojstvu teža med 50 in 75 percentilo, nato pa se je zmanjšala na 50 percentilo, je to še vedno znotraj sprejemljivih mej. Vendar pa je pomembno ugotoviti, ali je otrok v zadnjem obdobju, ko se je pojavila neješčnost, pridobil na teži ali se je njegova teža ustalila. Če otrok dobro pridobiva na teži, je to edino merilo, da ima dovolj hrane.
Ko otrok prične s kobacanjem, se že pravilno premika z nogami in rokami. Sedi sicer že, vendar še ne samostojno in je pri sedenju še precej nestabilen. Vstajanje ob opori je nov izziv, ki ga otroka močno zanima. Ko ga položite na tla, se hitro zapodi proti prvi opori. V postelji ga je treba neštetokrat poleči, preden zaspi. V stajici se zgodi isto. Danes je že naredil nekaj korakov ob opori. Čeprav je to morda prezgodaj, otroka ne smemo zavirati pri njegovi želji po raziskovanju in gibanju. Vedno znova ga je treba posedati ali dati na trebuh, vendar otrok hitro najde pot nazaj na noge in se pri tem ponosno smeji. Motivacija, da bi kobacal ali sedel, je lahko težka, saj ga samostojno stanje bolj privlači.
Ko dojenček odklanja stekleničko pri 6 tednih
Situacija, ko 6-tedenski dojenček, rojen s 4310 g in ob 1 mesecu s 5250 g, nenadoma postane neješč, je skrb vzbujajoča. Če popije le okoli 70 ml na obrok in se mu zdi 90 ml že "čudno", je verjetno, da na teži ni pridobil nič ali zelo malo. V takem primeru je priporočljivo, da se dogovorite za tehtanje v vašem zdravstvenem domu. Vzrokov je lahko več, zato je pomembno, da se najprej izloči morebitne zdravstvene težave.
Če je otrok sicer vesel, dobrovoljen in dobro spi, vendar ne kaže zanimanja za hrano, je treba spremljati njegovo pridobivanje na teži. Ko je otrok oblečen na tehtnici, je treba upoštevati težo obleke. Če je otrok v 13 dneh pridobil okoli 550 g, je to dober znak. Vendar pa je pomembno spremljati, ali je ta prirast teže še vedno prisoten ali se je ustavil. V primeru dvoma v ješčnost ali pridobivanje teže je otroka pri tehtanju treba sleči.
Če otrok popije le 550-600 ml v 24 urah, je to lahko dovolj, če se redi. Vendar pa je priporočljivo vztrajati pri hranjenju na 2-3 ure in ponoviti tehtanje čez nekaj dni. Povprečen dnevni prirastek teže naj bi bil okoli 20 g. Če pa otrok joka, zavrača vsakršno hranjenje, bruha, je bled, upočasnjen ali pretirano zaspan, je treba takoj k zdravniku.
Nasveti za uvajanje goste hrane in samostojno hranjenje
Pri skoraj 7-mesečni deklici, ki uvaja gosto hrano od 4,5 meseca, se lahko pojavi zavračanje mleka čez dan in zelo majhni obroki goste hrane. Če ob tem otrok ponoči slabo spi, čeprav mleko tudi ponoči odklanja, je lahko razlog drugje kot lakota. Pri 7 mesecih naj bi otrok v 24 urah popil približno 500-700 ml mleka, odvisno od posameznika. Če deklica ob majhnih količinah hrane in tekočine ostaja zadovoljna, kakor je razvidno iz števila polulanih plenic, je to dober znak.
Nekateri starši se odločijo za sistem hranjenja po žlički, drugi prisegajo na baby-led weaning (BLW) metodo, kjer otrok sam raziskuje hrano. Pri BLW metodi je pomembno, da se otrok nauči varno žvečiti in požirati. Dojenčki se sicer rodijo pripravljeni za hranjenje, vendar lahko pride do zadušitve. V ključnem momentu, ko pride do dušenja, je pomembno vedeti, kako ukrepati. Če se dojenček davi ali kašlja, ima težave z dihanjem ali postane v obraz rdeče ali modre barve, nekaj verjetno ovira dihalno pot. V primeru delne zapore je najbolje, da otroku pri tem nič ne pomagaš in dovoliš, da ga sam izkašlja. Vsekakor pa moraš ukrepati, če otrok ne uspe uspešno izkašljati predmeta ali če ima popolno zaporo zraka.
Nekateri otroci šele po enem letu ali celo po 1,5 letu starosti začnejo samostojno nositi koščke hrane v usta, še posebej, če opazujejo druge otroke. To ni nič nenavadnega, saj vsak otrok osvaja spretnosti s svojim tempom. Če otrok nerad nosi hrano v usta, je morda narobe, da mu ponudite prevelik kos.
Nasveti za samostojno hranjenje:
- Slinček z lovilcem: Uporabite slinček z zavihanim robom, ki ujame hrano, ki pade.
- Krožnik z visokim robom: Hrano ponudite v krožniku z visokim robom ali skledici, da jo otrok lažje ujame na žličko.
- Plastična posoda: Plastična žlička, krožnik ali skodelica sta bolj primerna za učenje, saj so manj groba in imajo manj ostre robove.
- Manjša količina hrane: Na krožniku naj bo manjša količina hrane, ki naj ne bo preveč tekoča.
- Motivi risanih junakov: Otroci imajo radi pribor, skodelice in krožnike z motivi njihovih priljubljenih risanih junakov.
- Dodatni krožnik: Medtem ko se otrok uči jesti sam, imejte ob sebi še en krožnik s hrano, s katero ga hranite vi, da boste zagotovili dovolj zaužitega obroka.
- Raziskovanje hrane: Ne jezite se, če otrok natančno pregleda vsak košček mesa ali zmečka brokoli. Spoznavanje s hrano naj bo prijetno. Otrok se uči in raziskuje, kaj se zgodi s hrano, če jo zmečka s prstki ali z žličko.
Dehidracija pri dojenčkih in malčkih
Voda je za življenje ključnega pomena, saj več kot dve tretjini našega telesa sestavlja voda. Če telo ne dobiva dovolj vode, ne deluje pravilno, poruši se ravnovesje mineralov. Znaki zmerne dehidracije pri otrocih so splošno slabo počutje, razdražljivost ali lenobnost, manj pogosto uriniranje in hitrejše dihanje. Če sumite, da je vaš dojenček ali otrok dehidriran, je najbolje, da takoj poiščete zdravniško pomoč.
Čeprav se zdi, da so zgoraj navedeni izzivi v zvezi z zavračanjem hrane in razvojem otroka lahko skrb vzbujajoči, je pomembno, da starši ohranijo mirnost in sledijo nasvetom strokovnjakov. Vsak otrok se razvija s svojim tempom, in z ljubeznijo, potrpežljivostjo ter pravilnim pristopom lahko premagamo tudi najzahtevnejše obdobje.