Mnogi starši se soočajo z izzivom, ko njihov malček noče jesti. To lahko povzroči skrb, frustracijo in celo občutke nemoči. Vendar je pomembno razumeti, da je neješčnost pri otrocih pogosto le prehodna faza ali posledica določenih dejavnikov, ki jih je mogoče uspešno obvladati. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v vzroke za zavračanje hrane pri dojenčkih in malčkih ter ponuja praktične strategije za starše, kako pristopiti k tej situaciji na konstruktiven in podporni način.
Različni obrazi neješčnosti: Kdaj in zakaj otrok zavrača hrano?
Ob raznovrstnem in uravnoteženem jedilniku, ki je eden od temeljev zdravega življenja, starši dandanes kar pogosto ugotavljajo, da njihov otrok noče jesti. Ob tem se v njih porajajo različna vprašanja, dvomi in negativni občutki, ki segajo vse od občutkov nemoči do samoobtoževanja in celo jeze ter besa. Naj vas že na začetku potolažimo. Če otrok noče jesti, to največkrat ne pomeni nič drastičnega in opozorilnega. Nima vsak enakega teka, nekateri pojedo več, drugi manj in se ob tem povsem normalno razvijajo. Pomembno je, da se zavedate, da zna otrok, pa naj bo še tako majhen, zelo dobro odmeriti, koliko hrane potrebuje za najoptimalnejši razvoj.
Seveda pa lahko, če vaš otrok noče jesti, sami malce raziščete, zakaj je tako. Morda je že po naravi neješč. Morda pa, če se neješčnost pokaže kar naenkrat, za njo vseeno tiči kakšen konkreten razlog. Morda je bolan ali se slabo počuti. Dodatna razlaga tu ni potrebna. Tudi vi, kadar ste bolni, nimate teka, kajne? Preverite, kako je s tem. Preprosto - ni lačen. Ali pa neke hrane ne mara. Morda je imel v času pred kosilom prigrizek ali pa je bila malica tako obilna, da ob času kosila še ne čuti lakote. Nič ne bo narobe, če enkrat en obrok preskoči. Naslednjič pa le preverite, kako je z morebitnimi vmesnimi prigrizki. Jih vzame sam, mu jih daje nekdo drug?
Doživlja stisko in išče povezanost z vami. Povedano po domače - vzrok, da otrok noče jesti, je lahko tudi iskanje vaše pozornosti. Na ta način jo pridobi, pa četudi je ta izražena v obliki razočaranja ali jeze. Raje mu jo namenite v obliki skupnega časa, morda bo dovolj le deset ali dvajset minut, ki jih bosta preživela le sama. Brez sorojencev in drugih družinskih članov, brez telefona in televizije. Ve, da bo z upiranjem nekaj dosegel. Morda se kdaj zgodi, da otrok nekaj želi, ker je vaš odgovor nikalen, pa začne kričati, se metati po tleh, tarnati, celo jokati, metati stvari po tleh …. In ste mu potem ugodili zavoljo ljubega miru. Pri prejšnjem hranjenju (ali več njih) je doživel negativno izkušnjo. Lahko se zgodi, da otrok noče jesti zato, ker hrano povezuje z nečim negativnim oziroma z neprijetnimi občutki.
Našteli smo le nekaj vzrokov, zakaj otrok pri obrokih protestira. Lahko bi jih razdelili na telesne in čustvene. Kadar ste prepričani, da je z njegovim zdravjem in telesnim počutjem vse v redu, pa še vedno noče jesti, se morate vprašati, kaj je narobe na emocionalnem področju. Nekaj situacij smo sicer našteli, lahko bi jih še več. In če nikakor ne razberete, zakaj otrok noče jesti, si zapomnite naslednje: hranjenje naj postane prijetna rutina, ki vzbuja lepe občutke. Da je rutina ob majhnih otrocih vaša najboljša prijateljica, ste najbrž že ugotovili. Tudi obroki naj potekajo po nekem ustaljenem tiru, vedno na enak način. Družina se za mizo zbere, če se le da, ob približno enakih urah, pa čeprav je to med tednom fizično mogoče le ob večerjah. Vzdušje za mizo naj bo prijetno, sproščeno, pri čemer nikogar ne silimo, da mora jesti, temveč zbranim ponudimo kar najbolj raznoliko hrano. Če otrok noče jesti, je vsekakor dobro, da ima na mizi nekaj na izbiro. Pri obedu tudi ne obljubljajte kakršnih koli nagrad, če bo nekdo ‘zlata ptička’. Ste se morda vprašali, kako se vi sami obnašate med hranjenjem? Pritisnite tipko ‘reset’ tudi pri sebi in se potrudite, da bodo obedi z vami zabavni, prijetni, vi pa nasmejani. Pomembno pa je še nekaj. Dokler je vesel, dobrovoljen in aktiven, ni nič narobe, če kakšen dan otrok noče jesti. V kolikor je razdražen, bolehen ali pa stanje ‘stradanja’ traja dlje časa, pa le raziščite, kaj se dogaja.
Posebni izzivi: Hranjenje 4-mesečnega dojenčka in neješčnost pri 5 mesecih
Včasih se pojavi specifična skrb glede hranjenja v zelo zgodnji fazi razvoja. "Moj malček je star 4 mesece in imava en problemček. Moj sonček noče po dnevi jesti prilagojenega mleka, naj povem da sva se nehala dojiti pri enem mesecu, ker je meni zmanjkalo mleka. Čez dan mi je na 5 ali 6 ali 7 ur. Po noči pa na 2 ali 3 ure. Zanima me če mi je zamenjal dan za noč. Po noči stekleničko mleka poje v spanju. Čez dan mu ponudim mleko, vendar noče jesti, obrača glavo stran in joče. Ker pa mu energije zmanka in kaže znake zaspanosti ga uspavam in v spanju dam jesti, nato pa se on zbudi ves zadovoljen in tako nadaljujeva dan. Zanima me če mu že lahko poskusim tudi dati malo goste hrane. ALI IMATE TUDI VI KAKE PODOBNE TEŽAVE, PROSIM ČE MI ODGOVORITE IN Z MANO DELITE VAŠE IZKUŠNJE.ZA ODGOVORE SE ŽE NAPREJ ZAHVALJUJEM," piše zaskrbljena mamica.
Odgovor na to vprašanje poudarja, da se je ritmu malčka morda spremenil. Mogoče pa mu ne ugaja mleko in ga zato pije samo v spanju? Nekatera mleka so res slabega okusa. Pri 4 mesecih smo našemu dali že kakšno žličko hrane. Banana zmečkana, jabolčna čežana in krompir pire. (ne vse naenkrat :))
Druga mamica deli svojo izkušnjo: "Tudi jaz sem imela oz. še imam podobne probleme kot ti. Moj fantek prav tako noče jesti ne mleka, sedaj (star je 5 mesecev) pa tudi goste hrane ne kaj preveč. Tudi jaz sem mislila, da ko bo gosta hrana, da bo bolje, pa to sploh ni res. Mislim, da ni problem v mleku, saj so vsi narejeni na podobni osnovi. Mi smo jih že par sprobali, pa smo vseeno ostali na Aptamilu. Jaz sem pri mojemu fantku prišla do zaključka, da se mu “ne da” jesti, ni prave akcije in pa še nekaj: moj v naročju noče jseti, ker ga vleče nazaj, tako, da je lahko sestradan, pa ne bo jedel. Ima povišan mišični tonus. Tako, da ga sedaj hranim ali v lupinici, največ pa poje v postelji, leže, tako, da lahko še brca zraven. Probaj kakšne druge položaje, to je moj nasvet, ki je pri nas vsaj malo vžgal. Želim, da ti rata, pa poročaj, kako ti je uspelo, mogoče pa najdeš kakšen recept, ki bo tudi nam prav prišel!"
Strategije za spodbujanje zdravega prehranjevanja: Od igre do inovativnosti
Ste si med nosečnostjo obljubile, da bo vaš otrok rasel ob zdravi prehrani? Da bo namesto čokolade grizljal korenček in užival v doma pripravljenih, hranljivih organskih obrokih? Vaša potrpežljivost je na veliki preizkušnji. In trmasti malček bo zato mnogokrat dosegel, da mu boste nazadnje vendarle ponudili piškote, saj bo to veliko enostavneje kot še ena bitka ob mizi. Nekaterim malčkom se določena hrana priljubi, zato nočejo poskusiti ničesar drugega. Njihova navada postane pravcata vsakodnevna rutina. Za zajtrk bi vedno jedli »čokolino«, za kosilo piščančje hrenovke, za večerjo kruh s čokoladnim namazom. Vse to bi jedli tudi večkrat na dan, če bi jim le pustili. Marsikatera mati se vda ter otroku pač servira vedno isto, čeprav se zaveda, da takšno ravnanje ne bo razvilo zdravih navad, da se pri otroku lahko pojavijo težave z zdravjem in prekomerno telesno težo ter da tako ne dobi dovolj hranljivih snovi.
Rešitev? Razvoj dobrih prehranskih navad se prične z določanjem pravil. Prav tako morate znati uporabiti besedo »ne«, saj enoletnemu ali dvoletnemu malčku ne smemo dovoliti, da bo sam odločal o svojih obrokih. Hrano, ki jo ima rad, najprej zamenjajte s podobnimi, a bolj zdravimi živili. Če bo otrok hrano zavrnil, jo enostavno umaknite z mize, ne da bi ga poskušali siliti ali prepričevati. Ne ponudite mu priljubljenih jedi, pa čeprav vas skrbi, da bo ostal lačen. Ko otroka enkrat prepričate, da se novo hrano izplača poskusiti, bodite inovativni. Ponudite mu sadje in zelenjavo, vendar prikrito. Če malček enostavno ne prenese »zelenjavnega okusa«, ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Druga vrsta malčkov poje za zajtrk dve žlički kašice, za kosilo kolobarček klobase in za večerjo četrt »bobi palčke«. Enostavno se jih ne da prepričati, da bi pojedli vsaj polovico obroka. Matere pa skrbi, da ne pojedo dovolj. Skrb je v večini primerov odveč. Otroci ne stradajo, saj imajo v nasprotju z odraslimi dober občutek za to, kdaj jim kruli v želodčku in kdaj je ta poln. Če otrok poje malo, je še posebej pomembno, da mu ponudimo hranljive in zdrave obroke. Kadar noče jesti, hrano zavrzite ali umaknite ter počakajte, da bo pokazal lakoto ter jo zahteval sam. Prav tako mu med obroki ne ponujajte nezdravih prigrizkov.
Ste se kdaj tudi vi smejali kakšni mamici, ki pico obloži tako, da zgleda kot obraz? Z očmi, nosom in usti? Verjemite, da to v večini primerov deluje. Otroci namreč radi jedo stvari, ki so videti zabavne ali imajo posebno obliko. Prav tako so vedno dobrodošle jedi, ki jih ni treba jesti s priborom, ampak jih enostavno držijo v roki. Lotite se torej ptičkov iz kruha, stolpov iz bučk ter kroglic iz sira, zelenjavo pa jim zavijte v palačinko. Včasih se zgodi, da otrok poje le žličko ali dve tudi zato, ker gre za nov okus. Malček mora včasih poskusiti novo hrano kar od pet- do desetkrat, preden jo sprejme. Dovolite mu torej, da hrano zgolj poskusi in ga k temu spodbujajte. Da vas ješčnost vašega malčka le ne bo preveč skrbela, vam svetujemo, da pričnete pisati dnevnik, v katerem zabeležite vse, kar malček podnevi poje. Vsako posamezno grozdno jagodo in jabolčni krhelj, vsako četrtinko piškota ter vsako zrno graha. Matere malčkov, ki jedo zgolj nezdrave stvari, so ponavadi prepričane, da je to še vedno bolje, kot da sploh ne bi jedli. S tem, ko otroku ponudimo nezdravo prehrano, problem samo še povečujemo. Otroci občutek za okus namreč razvijajo prav v prvih letih življenja. Če jim takrat predstavimo »nezdrave okuse«, bodo ta vzorec ohranili za vedno ter se tudi kot odrasli ne bodo prehranjevali zdravo. Enostaven odgovor je, da moramo otroku najprej ponuditi zdrave stvari, saj se bo le tako navadil na njihov okus, hitre in nezdrave prehrane pa mu sploh ne smemo ponuditi. Če zdravo hrano zavrne, mu kot alternativo ne ponudite nezdrave, temveč naj izbira le med dvema zdravima obrokoma. V uživanje zdrave hrane ga lahko prepričate tudi z manjšimi zvijačami. Ponudite mu na primer pico, obloženo s sadjem ali svežo zelenjavo. V shrambi poiščite dolgo zaprašeni »fondue«, v njem pripravite čokoladni preliv, otrok pa naj vanj pomaka sadje, v sirovega pa zelenjavo.
Harvardski nutricionist: Najboljša hrana za otroke
Preimenovanje hrane in zgodbe: Ustvarjanje privlačnosti za malčke
Če zdrava hrana ne gre v slast, je lahko rešitev v domiselnosti in igri. Brian Wansink iz Cornellske univerze v ZDA ima rešitev za starše malčkov, ki nočejo jesti zdravih obrokov. Malčki se upirajo zlasti zelenjavi in starši lahko po novem uporabijo preverjeno uspešni trik. Zelenjavo enostavno preimenujte! Brian Wansik je mnenja, da kul imena naredijo hrano kul. Študije so pokazale, da gre korenjček, ki ga preimenujete v „X-vesoljsko korenčkovo plovilo“, veliko lažje v slast kar v 50 odstotkih. Dokazano je tudi, da se obroki hrane, ki jo poimenujete drugače, tako, da je malčku bolj sprejemljiva, povečujejo, torej jo malčki jedo vse več in več. Otroci imajo radi drugačna imena. Zanimivo pa je, da imamo tudi odrasli veliko raje lepša in bolj privlačna imena. Neka restavracija se je preimenovala iz Plodovi morja v Sočni italijanski plodovi morja in tako le z imenom povečala obisk kar za 30 odstotkov. Ista restavracija, ista hrana, le novo ime. Poskusite torej postreči nekoliko bolj „vesoljsko“ kosilo in uspeh bo skoraj gotovo tu.
Hrana, ki jo jedo risani junaki: Se vaš malček upira kosilu? Poskusite nekoliko drugače. Ko boste postregli npr. polento in golaž, naj to ne bo le polenta in golaž. Povejte malčku, da prav takšno kosilo vsak dan na planinah je Kekec. Ali pa mu razložite, da prav takšno zelenjavno juho, kot jo skuhate vi, večkrat poje za kosilo tudi Pika Nogavička. Verjemite, otroku bo kosilo, ki je začinjeno z nekaj domišljije šlo veliko bolj v slast.
Huda neješčnost in medicinski izzivi: Ko je potrebna strokovna pomoč
Včasih se neješčnost razvije v resno težavo, ki zahteva medicinsko posredovanje. "Z mojim 5 mesečnikom imamo silne težave. Štirinajst dni nazaj je kar na lepem začel odklanjati hrano. Vsakokrat ko sem mu dala stekleničko (pije moje izbrizgano mleko) je začel tuliti ko nor in se zvijati iz rok. Umiril se je šele z dudo in skoraj malo zadremal, pa sem hotela dat dudo ven pa flaško v usta in ponovno kričanje. Lačen kot volk a jesti nam ne gre. Posebej čudno je to, da je bil do zdaj velik jedec saj ima čez 7 kg. PO treh dneh skoraj brez hrane sem mu nekako uspela dat sadno kašico, ampak tega le okoli 60 g. Pediatrinja mi je ponudila Pregomin naj probam če ima slučajno alergijo, a po njem še hujši jok, mleko mu namreč smrdi. Peti dan sva bila sprejeta na pediatrično kliniko, mali je dobil infuzijo. Začele so se preiskave, alergijski testi na mleko in jajca - alergija ni potrjena, UZ trebuha, ph-metrija, gastroskopija, preiskace urina, krvi in blata, testi na metabolne težave, … Vse OK. Martin še vedno zavrača hrano. Teča mu počasi pada, pleničke skoraj suhe. Greva začasno domov, mali ne je 5 ur, noče, planika popolnoma suha. Panika nazaj v bolnico, dan in pol na ifuziji. Lačni skoz, a ko dam hrano histeričen jok in zvijanje, ki ga umiri le duda. Otrok mi tudi kar naprej spi, čez dan seveda. Prej je spal čez dan po 4x po 15 minut nič več, akcija kar naprej, razvijal se je ful dobro. Zdaj mu tudi razvoj štrajka, vsak dan mi uspe manj hrane spravit skozi njegova usta. Probali smo vse, kaše sadne, zelenjavne, rižolino zvečer v mleko, mleko pregomin, Allernova, Beba HA, Aptamil AH, Novalac, Comformil, Milumil. Ponoči vsako uro krčevit jok, duda v usta, hrane ne. Če mi vseeno uspe, ko po histeričnem joku zaspi, da mu v spanju dam mleko ga spije od 60-80 ml. To niti pod razno ni dovolj. Pri petih mesecih na dan poje z mlekom, kašami in čajem (ki mu ga je treba tudi vsiliti, da sploh kaj spije) dobi le 600 ml oz. g hrane. Pred Božičem sva šla domov, ker zdravniki ne vejo kaj bi lahko bil vzrok. Stalno je razdražen, joka, se tišči k meni, lačen je takoooooo zelooooo da se mi ful smili a jesti ne more. Ni fizičnih preprek prebavnega trakta, ni alergije, ni metabolnih težav, nič. Sem pomislila tudi na zobke, kupila gel, masirala ko nora, ista pesem. Mogoče je še katera kje, ki je imela podobne težave. Z očijem sva že popolnoma obupala, ta agonija traja že 3 tedne, mali vztrajno izgublja težo. Prej ko je normalno jedel je ful lulal, zdaj skoraj nič. Vmes ko je kolikor toliko pri sebi je pa tak veseljak in sonček, da mi vsak ki ga vidi reče, da je pa vendar fantek super, je lepo hranjen in vesel in nasmejan. Ampak ta njegova zalog bo kmalu izginila, hujšamo po 50-80 g na dan. Meni se bo zmešalo. Imamo družinsko prijateljico pediatrinjo, ki jo gnjavimo skoraj vsak dan, naredila je vse kar lahko da nam pomaga. Razmišljava o kaki privat plačljivi kliniki v tujini če obstaja, da bi končno nekdo ugotovil kaj je narobe ali pa o kakem alternativnem zdravljenju. Hranjenje pri nas je agonija. Otrok lačen, tuli, dam flaško, odpre usta zatuli še bolj, potegne en požirek, se začne zvijati, grčati, hropsti, kriči da kar piska. Zamenjali smo tudi že vse mogoče cuclje. Za vsako pomoč bom ful hvaležna."
V takšnih primerih je ključnega pomena sodelovanje s pediatri in specialisti. Preiskave, ki so bile opravljene, so izključile številne pogoste vzroke, kar nakazuje na potrebo po nadaljnjem poglobljenem raziskovanju. Čeprav je situacija izjemno zahtevna, je pomembno ohraniti upanje in iskati rešitve, tudi v tujini, če je to potrebno.
Razumevanje otroške navezanosti na določeno hrano in neofobije
Medtem ko odrasli hrepenimo po raznolikosti, se otroci pogosto oklepajo ene same jedi, ki jim nudi občutek udobja in varnosti. In - verjeli ali ne - to je povsem normalno. Strokovnjaki za otroško prehrano in psihologijo pojasnjujejo, da ponavljanje pri otrocih ni naključno. Ker se še učijo razumeti svet okoli sebe, iščejo predvidljivost in občutek varnosti. Hrana, ki jo poznajo, ima znan okus, vonj in teksturo - to pa jim prinaša občutek udobja v svetu, ki je zanje še vedno nov in pogosto nepredvidljiv. "Otroci imajo radi rutino - tudi pri prehrani. Ko najdejo nekaj, kar jim ustreza, želijo ponoviti občutek ugodja in varnosti," pojasnjuje otroška psihologinja dr. Susan Albers. Z drugimi besedami: pašteta vsak dan ni le hrana, temveč majhen košček nadzora in stabilnosti v otrokovem dnevu. Ko vedo, kaj jih čaka za kosilo, se počutijo mirneje in varneje.
Okoli tretjega leta starosti številni otroci vstopijo v fazo, imenovano neofobija - to je strah pred novo hrano. Otrok začne zavračati jedi, ki jih ne pozna, ali celo tiste, ki jih je še včeraj jedel z veseljem. To vedenje je razvojno povsem normalno in ima celo evolucijski smisel. Kot pojasnjuje Harvard Health, je bil v preteklosti ta odziv koristen, saj so se otroci tako naučili izogibati neznanim in morebiti nevarnim živilom. Danes pa se ta mehanizem kaže v otrokovem oklevanju pred poskušanjem novih okusov. Zato ni nenavadno, če starši pravijo: Včeraj je oboževal bučke, danes jih noče niti videti. To ni trma, ampak naravna razvojna faza, ki običajno sčasoma mine.
Zakaj se odrasli hrane hitreje naveličamo? Odrasli imamo do hrane povsem drugačen odnos kot otroci. Naši možgani iščejo stimulacijo in raznolikost, kar strokovnjaki imenujejo sensory-specific satiety - občutkovno specifična sitost. To pomeni, da nam okus ene jedi po določenem času postane manj zanimiv, zato si zaželimo nekaj novega. Otroci tega mehanizma še nimajo popolnoma razvitega. Njihovi možgani se osredotočajo predvsem na poznane občutke zadovoljstva, ne na iskanje novih okusov. Prav zato lahko iste testenine jedo vsak dan - in pri tem uživajo, kot bi jih jedli prvič.
Kako naj se starši odzovejo? Potrpežljivost, razumevanje in majhni koraki
Pomembno je, da starši ostanejo mirni in razumevajoči. Kratkotrajno obdobje, ko otrok zahteva le eno vrsto hrane, običajno ni znak prehranske težave, temveč faza, ki jo bo sčasoma prerasel. Strokovnjaki svetujejo naslednje korake:
- Ne paničarite. Če otrok sicer je raznoliko, lepo raste in je aktiven, faza ponavljanja ni zaskrbljujoča.
- Ponujajte, ne silite. Ob najljubši jedi mu brez pritiska ponudite tudi druge možnosti. Naj ima občutek izbire - prisila pogosto povzroči odpor.
- Uvajajte majhne spremembe. Če ima rad juho, poskusite spremeniti obliko testenin, dodajte drugo zelenjavo ali jo postrezite v drugačni skodelici. S tem postopno širite njegov jedilnik.
- Pohvalite pogum, ne količino. Namesto da otroka silite, da poje več, ga pohvalite, ko poskusi nekaj novega. Tako krepite pozitiven odnos do hrane.
- Bodite zgled. Otroci posnemajo odrasle. Če vidijo, da vi z veseljem okušate nove jedi, bodo tudi sami bolj odprti za raziskovanje okusov.
Ko prehrana postane čustvena rutina: Pri majhnih otrocih je hrana pogosto povezana s čustvi, ne le z lakoto. Znane jedi jih pomirjajo, še posebej v obdobjih sprememb - na primer ob začetku vrtca, selitvi ali prihodu novega družinskega člana. Pomembno je, da otroku omogočimo občutek varnosti in nadzora, vendar pri tem pazimo, da hrana ne postane njegov edini vir tolažbe.
Kdaj poiskati pomoč strokovnjaka? Če otrok vztrajno zavrača večino živil, izgublja težo ali kaže znake prehranske stiske (npr. pretirano polivanje, bruhanje, driska), je nujno poiskati strokovno pomoč pri pediatru.
Uvajanje goste hrane: Korak za korakom do raznolikosti
Materino mleko je najprimernejša hrana za novorojenčka zaradi več razlogov. Kljub številnim raziskavam njegove sestave še vedno nismo v celoti pojasnili. Nadomestna mleka se poskušajo v svoji sestavi čimbolj približati materinemu mleku, vendar ostaja dojenje in materino mleko zlati standard v prehrani novorojenčka in dojenčka. Obstajajo različne okoliščine zaradi katerih mame ne morejo dojiti (prezgodaj rojeni otroci, nepravilnosti dojk, vrnitev na delovno mesto,..). V teh primerih, če je le možno priporočamo ročno izbrizgavanje ali izbrigavanje s pomočjo ročnih ali električnih črpalk. Materino mleko je potrebno po izčrpanju ustrezno shraniti.
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane dojenčka k dojenju je po dopolnjenem 4 mesecu. Pred tem časom se uvajanje mešane hrane absolutno odsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Raziskave so pokazale, da ni smiselno preveč odlašati in da je potrebno z uvajanjem začeti pred 6 mesecem otrokove starosti. Na začetku uvajanja goste hrane moramo biti starši predvsem potrpežljivi in vztrajni. V tem času predstavlja mešana gosta hrana novo izkušnjo, raziskovanje in ne predstavlja še glavnega vira hrane. Pomembno je, da se otrok navadi na drugačne okuse, gostoto in teksturo hrane. Tradicionalno v našem okolju začnemo uvajati najprej zelenjavno-krompirjeve-mesne kaše. Sadne in žitne kaše uvedemo nekoliko kasneje, ker imajo otroci rajše sladek okus in se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo otrok odklanjal zelenjavo. Živila uvajamo v presledku 1 tedna, da se otrok lažje navadi in sprejme nov okus. Obenem tako tudi opazimo, če ima otrok po določenem živilu težave. Na začetku bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji več. Vse je prav. Hrana naj bo sobne temperature, lahko pa je tudi malo toplejša.
Od 10. meseca starosti (če ima izraščene zobke) lahko otroku poleg tekoče in pasirane hrane ponudimo tudi trdo hrano. Pri uvajanju začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina, žrebiček, zajčje meso). Nato pa še sadje (jabolko, banana, hruška). Za prvo dojenčkovo jed lahko zaradi blagega nevtralnega okusa pripravimo riževo kašico, ki jo lahko zmešamo skupaj z materinim mlekom. Ko se bo otrok privadil hranjenja po žlički, lahko nadaljujemo po tednu dni s kašico iz pretlačenega korena ali bučke, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. V tedenskih razmikih postopno uvedemo nova živila. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves) je najbolje uvesti v času, ko je otrok pretežno dojen ali hranjen z izčrpanim maminim mlekom, torej med 4 in 6 mesecem. Na ta način zmanjšamo možnost za razvoj celiakije (preobčutljivosti na gluten) pri otroku.
Moj otrok ne mara zelenjavnih kašic. Potrpežljivost in vztrajnost mora biti naše glavno vodilo pri uvajanju prehrane. Po raziskavah je znano, da moramo otroku nov okus ponuditi 7-11 krat in ne smemo obupati, ko otrok poškropi s kašo nas in sebe. Ko boste otroku ponudili prvo žličko hrane, še ne boste natančno vedeli, kaj meni o novem okusu. Pri prvem poskusu večina otrok na začetku stisne usta, pri čemer jim ni prav nič pomembno, kakšnega okusa je to, kar so dobili. Zato nadaljujte šele, ko otrok spet odpre usta. Vedite, da otrok v času uvajanja hrane pretežni del hranil še vedno prejme z maminim ali adaptiranim mlekom. Najbolje je uporabljati svežo sezonsko zelenjavo in sadje, seveda pa lahko uporabimo tudi zamrznjeno zelenjavo. Zelenjavo ponavadi kuhamo v vodi ali na pari. Pri kuhanju ne uporabljamo soli ali začimb. Ko je hrana kuhana jo do mehkega zmešamo ali pretlačimo v gosto kašo. Otrok za razvoj in rast potrebuje kvalitetne maščobe, zato je priporočljivo zelenjavno-žitnim in mesnim kašicam dodati rastlinsko olje (repično, oljčno, koruzno). Pri navajanju otroka na gosto hrano je v prvi vrsti pomembno, da pametno izberete sestavine, s katerimi boste začeli. Za prve obroke izberite take okuse, ki niso premočni ali preveč nenavadni. Od zelenjave izberite recimo korenček, bučko ali krompir, medtem ko se pri sadju odločite jabolko ali banano. Citrusi bodo za začetek verjetno preveč kisli, prav tako pa ni priporočljivo hrane pripravljati s kravjim mlekom vsaj do šestega meseca starosti. Kašice lahko pripravite v kuhinjskem mešalniku ali kar z vilicami. Konsistenca, ki jo želite doseči, je vsekakor gosta in kompaktna ne pa tekoča. Trše sadje in zelenjavo pred tem skuhajte na pari. Izogibajte se dodajanju sladkorja ali soli ter začimb močnejšega okusa. Če želite kašo nekoliko posladkati, dodajte žličko jabolčne ali hruškove kaše. Poleg samega okusa moramo pri hrani za dojenčke poskrbeti, da bo vključevala vse potrebne hranilne snovi.
Splošni napotki glede uvajanja živil:
- Kruh: po 10. mesecu
- Kravje mleko: samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej (priprava žitne kašice, pire krompirja)
- Gluten (pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): po 4. mesecu, hkrati z dojenjem
- Jajca (rumenjak in beljak): po 6. mesecu
- Sladkor, sol: po 1. letu
- Med: po 1. letu
- Ribe: lahko po 6. mesecu, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos)
- Morski sadeži: po 1. letu
Pri pripravi hrane za dojenčka, predvsem ko ga šele navajamo na gosto hrano, se je priporočljivo izogibati nekaterim sestavinam. Zaradi svoje trde konsistence se izogibajte oreškom in semenom ter hrani, ki je bogata z vlakninami. Predvsem v začetnem obdobju bo ta hrana hitro povzročila zaprtost pri dojenčku, ki ni še navajen na prebavljanje tovrstnih snovi. Izogibajte se tudi surovim ali delno kuhanim jajcem, slani ali dodatno sladkani hrani, gaziranim pijačam ter hrani, ki je namenjena odraslim ljudem (omake, kava …).
Moj otrok noče jesti. Ni malo staršev, ki pri uvajanju goste hrane naletijo na problem, da otrok noče jesti. Vsaj zdi se jim tako. V resnici otrok lepo napreduje, pridobiva težo in raste. Spomnite se na sebe, da vaš apetit ni konstanten ter da ne pojeste vedno enake količine hrane. Lahko se zgodi, da otrok preprosto noče odpreti ust in pojesti pripravljene kašice. Tukaj pride na dan vaša domišljija: igrajte se, da je žlička letalo, pripovedujte zraven zgodbe ali hrano okrasite na otroku zabaven način ter ga s tem pripravite na to, da bo zaužil pripravljeno hrano. Enotnega recepta ni. Načinov, kako otroka pripraviti do tega, da bo jedel, je vsaj toliko, kolikor je otrok. Predvsem pa se bo tu izkazala potrpežljivost. Otroška trma, povezana z njihovo prikupnostjo, bo pri starših pogosto dosegla popuščanje v bitki pri mizi. Ko otroka enkrat prepričate, da se novo hrano izplača poskusiti, bodite inovativni. Ponudite mu sadje in zelenjavo, vendar prikrito. Če malček enostavno ne prenese »zelenjavnega okusa«, ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Če se kremži ob pogledu na sadje, mu ga zmešajte z mlekom ali jogurtom ter ponudite kot zabaven otroški koktejl. Obstaja pa tudi možnost, da otrok noče jesti, ker preprosto ni lačen. Otroci imajo veliko boljši občutek za lakoto kot odrasli ljudje. Otroški želodec je velik le kot majhna pest, starši pa pogosto precenijo, koliko hrane otrok potrebuje.
Pri prehodu na gosto hrano je moj dojenček postal zaprt. Spremembe v načinu prehrane povzročijo spremembo v odvajanju blata. Ponavadi se s prehodom na gosto hrano vzpostavi odvajanje blata vsak dan. Pri nekaterih otrocih lahko pride do prehodnih težav z zaprtjem. Največkrat je vzrok premalo zaužite tekočine in balastnih snovi. Lahko se poslužite nekaj enostavnih pristopov: Dojenčka spodbudite k miganju. Z nekaj gibalnimi vajami bo tudi prebavni trakt pospešil svoje delo. Masirajte ga po trebuščku in stimulirajte peristaltiko. Poskrbite, da bo otrok zaužil dovolj tekočine (prekuhana ohlajena voda med obroki). Ponudite čim več sadja in zelenjave (NE banane, NE korenje). Ponudite sladkan čaj ali sok namočenih suhih sliv. V primeru, da težave vtrajajo se priporočajo sredstva za mehčanje blata, ki ne povzročajo odvisnosti črevesja. Pomembno je, da odvajanje blata otroku ne povzroča bolečin ali neprijetnih krčev.
Pri mojem sedem mesečnem sinu so se pri treh mesecih začele težave s kožo. Koža po obrazu, trupu in nogah - predvsem v predelu pregibov, je postala pordela in hrapava. Ker sem sina samo dojila, mi je zdravnica je svetovala dieto brez kravjega mleka in se mu je koža nekoliko izboljšala. Opravili smo tudi alergološke teste za alergijo na kravje mleko, ki so alergijo potrdili. Alergijo na hrano ima v zgodnjem otroštvu približno 7-8 % otrok. Najpogostejši alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, soja in arašidi. Znaki alergije pri dojenčkih se običajno kažejo kot kožni izpuščaji (atopijski dermatitis, koprivnica), nepridobivanje na telesni teži, polivanje, bruhanje, driska, napenjanje in bolečine v trebuhu. Kadar gre za hujše težave otroka pregleda pediater alergolog, ki opravi tudi alergološko testiranje, s katerim poskuša ugotoviti na katere alergene je otrok alergičen in nato svetuje staršem kako ukrepati. Ob dokazani alergiji na kravje mleko materi, ki otroka izključno doji, svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov in vzpodbujamo dojenje vsaj do dopolnjenega šestega meseca starosti. Nato je potrebno uporabljati posebne mlečne formule, ki so namenjene prehrani otrok s preobčutljivostjo na beljakovine kravjega mleka. Pri tem beljakovinam s procesom razgradnje (hidrolize) na manjše kose odvzamejo njihove imunogene lastnosti. Pred kupovanjem živil je dobro vedeti, da v industrijski pripravi hrane mleko dodajajo številnim živilom in temu mleku pravimo SKRITI alergen. Na etiketah živil je glede na količino dodanega mleka označeno kot laktoza, kazein, sirotka… Mleko kot skriti alergen tako lahko najdemo v raznih kašicah (čokolino, frutolino…), mesnih izdelkih, ki vsebujejo mleko (mesne kroglice), polpeti, salame, paštete, ribje palčke. Previdni moramo biti tudi pri raznih zelenjavnih omakah, pecivih in čokoladi. Otrok z dokazano alergijo na kravje mleko tudi ne sme uživati kozjega ali ovčjega mleka in seveda mlečnih izdelkov (jogurt, sir, smetano, maslo, majoneza, sladoled…). Za tolažbo pa naj dodam, da večina (90 %) alergij na kravje mleko v dojenčkovem obdobju izzveni med 2 in 4 letom in so na srečo le prehodna težava.
Vloga staršev in strokovna podpora
Ko se znajdete v vlogi novopečenega starša, hitro ugotovite, da niste pripravljeni na vse nove izzive, ki vas čakajo. Okoli vas zagotovo mrgoli ljudi z različnimi nasveti, vi pa iščete tistega, ki bi ustrezal vam, vašemu stilu vzgoje, vaši družini. Številni tako posežejo po spletu, kjer iščejo odgovore, nasvete in oporo. A med množico informacij je težko izluščiti uporabne od tistih, ki ustvarjajo le še več zmede in skrbi. Vsako obdobje starševstva prinaša nove izzive, zato se z odraščanjem otroka tudi starši vedno srečujemo z novimi izzivi in iščemo nove nasvete. Tudi ko mislimo, da že vse vemo, se vedno najde še nekaj novega, nova skrb, pri kateri se moramo spet nekaj naučiti. Ko gre za nasvete, povezane z vzgojo in skrbjo za najmlajše in posledično tudi najranljivejše, je najpomembnejše, da starši prisluhnejo strokovnim nasvetom. Vsebine morajo biti tako skrbno pripravljene z mislijo na dobrobit otroka in njegovega celostnega razvoja.
Čeprav je starševstvo še kako prijetno in notranje pomirjujoče, pa je to hkrati tudi pot, na kateri se vsi nenehno učimo in izpopolnjujemo. Tako program Za srečen začetek vključuje tudi videonasvete za starše otrok od drugega do petega leta.
"Program Za srečen začetek je prava mala šola za vse starše, ki se želijo opolnomočiti tudi na področju najpogostejših zdravstvenih težav ter poškodb dojenčkov in malčkov. Kot medicinska sestra se v ambulanti za nujno medicinsko pomoč pogosto srečujem z negotovimi in prestrašenimi starši, ko njihovi otroci zbolijo. Zato smo želeli pripraviti nekakšen videovodnik, ki bo s preprostimi nasveti in triki olajšal obdobje bolezni in poškodb ter jim hkrati dal občutek, da vse, kar potrebujejo, že imajo. In to je zaupanje vase in znanje, v katero so se odločili vložiti," je povedala Andreja Gerl.
Predstavljajte si, da lahko že danes za svojega 18-letnega otroka zagotovite štipendijo. Nagrada je naložbeno zavarovanje Enkratni življenjski bonus s plačilom enkratne premije 4.500 EUR. Anketiranje med uporabniki je pokazalo, da jih kar 95 odstotkov pravi, da so nasveti v programu uporabni. Enak delež uporabnikov pravi, da so se s pomočjo programa Za srečen začetek naučili nekaj novega. Bodoči starši, starši dojenčkov in malčkov se lahko v program prijavijo zelo preprosto, kar prek spleta. Ob rojstvu otroka in rasti družine se starši pogosto tudi sprašujejo, kako varna je njihova finančna prihodnost. Bodo lahko otroku nudili vse, kar bo potreboval, si bodo lahko privoščili določene ugodnosti, ki si jih želijo, morda potovanja ali nakup nepremičnine. Moj življenjski bonus je naložbeno zavarovanje z obročnim plačevanjem premije, ki zavarovanca ne le razbremeni finančnih skrbi, temveč celo plemeniti njegovo premoženje. Ustvarite varno finančno prihodnost za otroka, hkrati pa razbremenite sebe finančnih skrbi.