Vsaka sprememba, ki jo ženska ali moški zazna v predelu dojk, je največkrat povezana s strahom pred resnimi malignimi obolenji. Vendar pa je pomembno vedeti, da obstajajo številni benigni vzroki za spremembe v dojkah, vključno z razliko v temperaturi med dojkama. V tem prispevku se bomo omejili na benigne spremembe dojk, s katerimi se srečujejo tako mlajše kot starejše ženske po vsem svetu, in podrobneje raziskali, zakaj je lahko ena dojka toplejša od druge.
Dojka je zapleten organ, katerega primarna vloga pri ženski je tvorba mleka. Sestavljena je iz 15-20 posameznih režnjev, ki so sestavljeni iz žleznih mešičkov in mlečnih izvodil različnih velikosti. Ti se na koncu zlijejo v skupni mlečni vod, ki se odpre v bradavico. V dojki se nahaja tudi maščobno in vezivno tkivo, ki ji daje oporo in obliko, ter številne krvne žilice, mezgovnice in živci. Dojka doseže svojo normalno velikost med šestnajstim in devetnajstim letom starosti, do popolnega razvoja pa pride šele v nosečnosti. Med nosečnostjo se izloča precejšnja količina hormonov, ki dojko preoblikujejo in pripravijo na njeno vlogo pri materinstvu.
Dojka je organ, na katerega delujejo številni hormoni. Vsaka sprememba, ki jo ženska zatipa ali opazi, še ne pomeni nujno patološkega dogajanja. V različnih fazah menstruacijskega cikla so prsi različno občutljive in čvrste. V drugi polovici cikla dojke nabreknejo in postanejo boleče. V predmenstrualnem obdobju povzroča povišana količina hormonov rast žleznega tkiva in izvodil ter večjo prekrvavljenost in zadrževanje tekočine v vezivnem tkivu. Podobno bolečino začutijo ženske tudi med nosečnostjo, ko je rast žleznega tkiva največja, saj se le-to prične pripravljati na izločanje mleka.
Razumevanje temperaturnih razlik med dojkama
Pojav, ko je ena dojka toplejša od druge, je lahko posledica več dejavnikov, ki večinoma niso razlog za skrb. Najpogostejši vzrok za povečano toploto ene dojke je lahko povečana prekrvavitev v tem predelu. To se lahko zgodi zaradi različnih razlogov:
- Hormonske spremembe: Kot je bilo že omenjeno, na dojke močno vplivajo hormoni. Nihanja ravni estrogena in progesterona med menstrualnim ciklusom, med nosečnostjo ali med jemanjem hormonske terapije lahko povzročijo lokalno povečano prekrvavitev v eni dojki, kar se lahko odraža kot občutek toplote.
- Vnetje (Mastitis): Vnetje dojk, znano kot mastitis, je pogosto povezano z dojenjem, vendar se lahko pojavi tudi pri ženskah, ki ne dojijo. Mastitis povzroča bolečino, rdečino in oteklino dojke, kar lahko spremlja tudi občutek toplote. Vnetje običajno prizadene samo eno dojko.
- Poškodbe: Manjše poškodbe dojk, ki jih lahko povzročijo športne aktivnosti, udarci ali celo tesen modrček, lahko povzročijo lokalno vnetje ali povečano prekrvavitev, kar vodi do občutka toplote.
- Benigne spremembe: Ciste ali fibroadenomi, ki so pogoste benigne tvorbe v dojkah, lahko včasih povzročijo lokalno vnetje ali povečano prekrvavitev, kar se lahko manifestira kot občutek toplote v prizadetem predelu.
- Draženje: Draženje kože zaradi novih oblačil, pralnih praškov ali celo trenja lahko povzroči lokalno vnetje ali povečano občutljivost, ki se lahko odraža kot občutek toplote.
V primeru, ki ga je uporabnica omenila, ko je desna dojka toplejša od leve za 2-3,5 stopinje Celzija, je pomembno upoštevati, da je ta razlika lahko posledica začasnega stanja. Kot je pojasnil mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, je toplota ena od štirih lastnosti vnetja (bolečina, vročina, rdečina in toplota). Vendar pa se vnetje ne kaže vedno s vsemi temi znaki. Če bi radi stanje objektivizirali in morebiti dobili še kak namig o pomenu opaženega, je lahko koristna preiskava Breastscan, ki meri globinsko in površinsko temperaturo dojk. Ta metoda s pomočjo računalniškega ekspertnega programa lahko oceni, ali gre za nekaj pomembnega ali ne, ter priporoči nadaljnje ukrepanje.
Pomembno je poudariti, da ultrazvok (UZ) sicer prikaže tumorje in ciste, vendar ne prikaže sprememb v presnovi tkiva, ki bi lahko povzročale temperaturna odstopanja. Zato so metode, kot je termografija, lahko koristne pri diagnosticiranju stanj, ki niso vidna na UZ.
Benigne spremembe v dojkah: Pogosti vzroki za spremembe in nelagodje
Poleg temperaturnih razlik obstaja vrsta drugih benignih sprememb, ki lahko povzročajo nelagodje ali spremembe v dojkah:
- Ciste: Ciste so najpogostejši benigni tumorji dojk. Gre za manjše ali večje bulice, ki so napolnjene s tekočino. Ženska si jih največkrat zatipa sama; po otipu so elastične in imajo gladke robove. Nekatere ženske zaradi njih občutijo manjše bolečine. Ženska lahko ima eno ali več cist, pogosto se zgodijo, da se ciste po odstranitvi znova pojavijo. Velikokrat nastanejo pred pojavom menstruacije in nato same izginejo. Na mamografiji so ciste vidne kot goste spremembe. Če je postavljen sum, da gre res za cisto, opravijo ultrazvočni pregled, s katerim ugotavljajo prisotnost tekočine v spremembi in nato verjetnost za maligno dogajanje. Benigne ciste so navadno večje od 1,4 cm, okrogle ali ovalne ter dobro omejene. Kadar je postavljena diagnoza ciste, največkrat sledi aspiracija tekočine s pomočjo tanke igle. Če je tekočina, ki jo z iglo odstranijo, čista in brez krvavih primesi, gre načeloma za benigno dogajanje in nadaljnje preiskave niso potrebne. Kadar gre za spremembo trše konsistence, v kateri niso uspeli prikazati tekočine, se opravi igelna biopsijo, s katero odvzamejo nekaj celic, ki se jih nato pošlje v natančne citološke preiskave. Odvzet košček tkiva patolog natančno pregleda in oceni ter opredeli histologijo spremembe, od česar je odvisno celotno zdravljenje. Pri številnih ženskah se cista rada ponovi.
Fibroadenomi: Majhne benigne tumorje, ki najpogosteje nastanejo pri ženskah, starih 20-40 let, imenujemo fibroadenomi. Lahko se pojavijo tudi v puberteti ali zgodnji mladosti, po 40. letu pa so redki. Izhajajo iz vezivnega in žleznega tkiva dojke. Nosečnost in dojenje še povečata rast fibroadenoma. Po otipu so nekoliko trši in za razliko od rakavih tvorb dobro omejeni. Zaradi natančne diagnoze se zdravnik po mamografski preiskavi velikokrat odloči za odstranitev tkiva in pregled pod mikroskopom. Vozličke je večinoma možno kirurško odstraniti.
Fibrocistična bolezen dojk: Pri t.i. fibrocistični bolezni gre za hkratni pojav bolečin v dojkah, cist in vozličkov. Te spremembe so pogosto povezane z nihanjem hormonskih ravni med menstrualnim ciklom. Simptomi, kot so občutljivost, bolečina in oteklost, se običajno poslabšajo tik pred menstruacijo. Fibrocistične spremembe se najpogosteje pojavijo pri ženskah, ki so stare med 20 in 50 leti.
Brazgotinasto tkivo: Popoškodbeno ali pooperativno lahko nastane v dojki brazgotinasto tkivo, ki se tipa kot rakava formacija. To so majhni ali večji depoziti, ki se odlagajo v tkivu dojke. Ženska jih načeloma ne more sama zatipati, so pa vidni na mamografskem posnetku in zahtevajo dobro poznavanje in natančnost radiologa.
Kalcinacije: Lahko gre za mikrokalcinacije ali za makrokalcinacije, kjer so prisotni večji depoziti kalcija. Najdejo jih pri več kot polovici žensk po dopolnjenem 50. letu. Čeprav so večinoma benigne, lahko nekatere oblike kalcinacij zahtevajo nadaljnje preiskave.
Vnetje dojk (Mastitis)
Do vnetja dojk največkrat pride med nosečnostjo in dojenjem. Ženske ga načeloma zelo hitro spoznajo, saj povzroča precejšnjo bolečino, rdečino in oteklino dojke. Prav tako sta prisotni splošna oslabelost in povišana telesna temperatura. Mastitis se največkrat pojavi v prvih treh mesecih po porodu, saj lahko bakterija iz otrokovih ustec med dojenjem vstopi skozi dojko v notranjost žleznega tkiva. Ko bakterija vstopi skozi drobne razpoke v bradavici v dojko, se prične hitro razmnoževati, kar povzroči lažjo infekcijo ali celo ognojek. Mastitis nastane običajno samo na eni dojki. Za mastitisom pa lahko zbolijo tudi ženske, ki ne dojijo. Mastitis zdravimo s pomočjo antibiotikov. Kadar se ognojek nahaja globlje v dojki, je potreben manjši operativni poseg, s katerim odstranijo zagnojeno tkivo. Bolečino, ki nastane ob mastitisu, lahko zmanjšamo z obkladki in rahlimi masažami dojke. Da do vnetja ne bi prišlo, je priporočeno redno dojenje. Vnetje podobna vrsta raka lahko povzroča oteklino in rdečino, vendar so takrat laboratorijski vnetni pokazatelji običajno znižani.
Izcedek iz bradavice
Čeprav je izcedek iz bradavice lahko patološkega izvora, ga povzročajo tudi različna hormonska stanja. Takšen je lahko npr. belkast izcedek iz obeh dojk. Krvavkast izcedek je večkrat prisoten pri majhnih nerakavih vozličkih v žleznih izvodilih, ki jih imenujemo papilomi. Tudi nekatera zdravila in hipofizni tumorji lahko povzročijo galaktorejo oz. tvorbo mleka.
Samopregledovanje dojk: Ključ do zgodnjega odkrivanja
Še enkrat naj vas opozorimo na redno samopregledovanje. Ker lahko le s tem ukrepom pravočasno odkrijemo benigne ali maligne spremembe, mora vsaki ženski, tako mlajši kot starejši, dosledno pregledovanje dojk postati vsakomesečna navada. Rak dojke je namreč še vedno med najpogostejšimi raki pri ženskah, saj se vse od leta 1950 njegova zbolevnost povečuje.
Kako opraviti samopregled dojk, ki ga predstavljata Mesto upanja in projekt Pink Patch
Najbolje je, da s pregledovanjem dojk pričnejo ženske po dopolnjenem 20. letu, najprimernejši čas je po zaključeni menstruaciji. Postavite se pred ogledalo in si najprej dobro oglejte dojki. Pozorne bodite na morebitno ugreznjenost bradavic in kože, rdečino, oteklino ali izcedek. Nato dvignite roke in jih položite za glavo ter si dojki ponovno oglejte. Podobno lahko pregledate dojki, če roki položite na boke. Takoj za tem se lotite pretipavanja dojke. Dojko morate natančno pretipati v vse smeri, krožno in vzdolžno, nikar ne pozabite na področje bradavice in nato še pazduh.
Tudi nosečnice in ženske, ki dojijo, lahko zbolijo za rakom dojke. Takoj ko zatipate ali opazite kakršnokoli spremembo, je najbolje, da se odpravite do izbranega osebnega zdravnika oz. ginekologa. Nekatere bolečine in zatrdline, ki jih zatipate med menstruacijo, so sicer normalen pojav, če pa v nekaj dneh po zaključku mesečnega perila ne izzvenijo, je potreben strokovni pregled. Še posebej pozorne bodite tiste, pri katerih gre za družinsko obremenjenost z rakom dojke. Prav tako so bolj obremenjene ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom, in tiste, ki so jo izgubile po 50. letu. Posebno pozornost samopregledovanju naj namenijo tudi ženske, ki niso nikoli rodile. Nekatere raziskave kažejo, da tudi hormonski nadomestki za lajšanje menopavzalnih težav in kontracepcijske tabletke zmerno večajo nevarnost za nastanek raka na dojkah.
Dejavniki, ki vplivajo na občutljivost dojk in bradavic
Vsaka pripadnica nežnejšega spola se prej ali slej sreča z občutljivimi dojkami in bolečimi prsnimi bradavicami. Večina domneva, da je zadeva povezana s hormoni, a ti niso vselej krivi za omenjene tegobe.
- Hormoni: Najpogostejši razlogi za občutljive dojke in boleče bradavice so hormonske spremembe. Kot je povedal estetski kirurg Ram Prasad, spolni hormoni pred in med menstruacijo spreminjajo svoje nivoje, na nihanje teh pa se dojke znatno odzovejo: "Povišana raven estrogena povzroča napetost ter povečanje prsi, velikokrat so te občutljive na dotik." Če imate menstruacijo ali se ta bliža, razloga za skrb ob bolečih dojkah res nimate.
- Nosečnost: Boleče dojke in občutljive bradavice so eni prvih znakov nosečnosti. Med nosečnostjo so prsi podvržene mnogim spremembam, saj se pripravljajo na dojenje in se odzivajo na spremenjene ravni hormonov.
- Dojenje: Pogosta spremljevalka dojenja je suha in razpokana koža na bradavicah. Boleče bradavice so pri ženskah, ki dojijo, pogoste. S primernim vlaženjem z vlažilnimi kremami ter z dosledno higieno pa je mogoče težave ublažiti in jih odpraviti. Preventivno ukrepanje je priporočljivo, da se težave ne bi pojavile.
- Vnetje (Mastitis): Če je bolečina trdovratna in dolgotrajna, zanjo pa ni upravičenega razloga, gre lahko za vnetje dojk, tako imenovani mastitis. Ta je res najpogostejši pri doječih mamicah, a tudi druge ženske pred njim niso varne. Če so dojke na otip trde in vroče, je kaj mogoče vzrok iskati v stanju, za katerega so najbolj dovzetne kadilke, saj dim škoduje tkivom bradavic.
- Draženje: Nov modrček, zlasti če je iz umetnih tkanin, lahko draži kožo in povzroča poškodbe. Priporočljivo je nositi bombažne modrčke, za športne aktivnosti pa kvaliteten športni modrček.
- Pralni prašek: Ostanki pralnega praška na tkaninah, ki prihajajo v stik z dojkami in bradavicami, so lahko vzrok težavam. Če se težave pojavijo po zamenjavi pralnega praška, je priporočljivo zamenjati ga nazaj ali izbrati manj agresivno formulo.
- Kožne težave: Posameznice, dovzetne za kožne težave, kot so ekcemi, dermatitis ali luskavica, se pogosto soočajo z bolečimi bradavicami, zlasti na področju areole.
- Seks: Preveč stiskanja, grizenja ali pregrobo masiranje med spolnimi aktivnostmi lahko povzroči bolečine v bradavicah. V takšnih primerih bolečina običajno izgine sama od sebe, prihodnjič pa je priporočljiva večja nežnost.
- Rak dojke: Čeprav je rak dojke redko vzrok za boleče dojke in bradavice, možnosti ne gre povsem izključiti. Kožne spremembe na dojkah so lahko simptom Pagetove bolezni, ki je povezana z rakom dojk. Biopsija in mamografija lahko razpreta negotovosti.
Bolečina v dojkah (Mastodinija)
Bolečina v dojkah, strokovno imenovana mastodinija ali mastalgija, je poleg zatrdline in izcedka med najpogostejšimi težavami v dojkah, zaradi katerih ženske poiščejo zdravniško pomoč. Ocenjuje se, da približno 70 odstotkov žensk trpi za to motnjo, ki lahko vpliva tudi na žensko čustveno stanje. Bolečina se lahko pojavi samo v eni dojki, obeh ali le v enem delu ene dojke. Pod bolečino v dojki štejemo blago bolečino, občutljivost, nelagodje in topo bolečino, ki ne pojenja.
V glavnem se bolečina v dojki loči na ciklično in neciklično:
- Ciklična bolečina: Večina žensk skozi življenje pogosto srečuje s ciklično bolečino, ki je povezana z menstrualnim ciklusom. To pomeni, da znotraj drugega dela menstrualnega ciklusa, po ovulaciji, zaradi povišanja "ženskih" hormonov estrogena in progesterona ter njihovega vpliva na žlezno tkivo dojke, nekaj dni pred menstruacijo nastopi bolečina, ki izzveni v prvih dneh mesečne čišče. Ciklična bolečina je značilna za mlajše ženske oz. ženske pred menopavzo. Pogosto je obojestranska, najpogosteje se pojavlja v zgornjem zunanjem delu dojke, kjer je dojka običajno bolj gosta, in se širi v pazduho, lahko tudi v roke. Vzrok za ciklično bolečino so lahko tudi fibrocistične spremembe v dojkah. Hormonska terapija (oralna hormonska kontracepcija ali hormonska nadomestna terapija) je lahko predvsem v fazi uvajanja vzrok za ciklično občutljivost dojk, ki po nekajmesečnem jemanju navadno izzveni.
- Neciklična bolečina: Neciklična bolečina v dojkah ni povezana z menstrualnim ciklusom, pogosto pa se pojavi po menopavzi. Pogosteje se pojavlja v eni dojki, lahko le v njenem delu in na različnih mestih. Vzrok za neciklično bolečino v dojkah je lahko tudi jemanje zdravil, kot so diuretiki, antipsihotiki, antihipertenzivi in anabolni steroidi. Pojavlja se lahko tudi pri alkoholni okvari jeter. Bolečina lahko izvira tudi iz same velikosti dojke, zaradi raztegovanja ligamentov v dojkah. Včasih bolečino v dojki povzroči tudi vnetje, mastitis, ki je sicer pogosto v času dojenja, lahko pa se pojavi v vseh obdobjih. Znaki mastitisa so poleg bolečine še pordela in topla koža, oteklina dojke, lahko izcedek in vročina ter splošno slabo počutje.
Mnoge ženske z bolečino v dojki obiščejo ordinacijo v strahu pred najhujšim, torej rakom dojke, vendar se ta strah večinoma izkaže za neupravičenega. Bolečina v dojkah največkrat ni znanilka raka. Smiselno je, da se mlade ženske čim prej navadijo samopregledovanja, in sicer okrog desetega dne po prvem dnevu menstruacije. Pred obiskom ordinacije je priporočljivo voditi dnevnik bolečine, v katerem naj si ženska zapisuje, ali bolečino občuti v eni ali obeh dojkah, ali je omejena na eno mesto ali je razpršena, kako močna je, je stalna ali občasna, povezana z nastopom menstruacije ali ne, ali ob bolečini zatipa še kakšno spremembo, ali jemlje kakšna zdravila. Kliničnemu pregledu po potrebi sledijo slikovne preiskave, ki se, zaradi zaskrbljenosti pacientk, opravijo skoraj praviloma. Pri mlajših to pomeni ultrazvok, pri starejših pa praviloma mamografijo, po potrebi dopolnjeno z ultrazvokom.
Če ženska sodi v ogroženo skupino (ima mamo, sestro ali hčer, zdravljeno zaradi raka dojke, je prvič rodila po 30. letu ali sploh ni rodila, ima benigne spremembe v dojkah, ki večajo nevarnost raka dojk ali je bila že sama zdravljena zaradi raka na eni dojki), je priporočljivo, da prične poleg samopregledovanja in kliničnih pregledov pri ginekologu od 40. leta naprej opravljati redne mamografske preglede. Posameznice s povišanim tveganjem za raka dojke imajo možnost obravnave v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje, kjer imajo tiste, ki izpolnjujejo kriterije za testiranje, možnost opraviti tudi genetske preiskave. Če so klinični pregled in slikovne preiskave normalne, se ciklične bolečine pogosto zmanjšajo že kmalu po tem, ko zdravstveno osebje žensko pouči, kaj je vzrok bolečinam. Svetuje se nošnja ustreznega modrčka (lepo se obnesejo športni brezšivni), pomagajo tudi hladni ali topli obkladki. Če gre za ciste, se predvsem večje punktira pod kontrolo ultrazvoka.
Pri raku dojk ne gre za eno bolezen, ampak heterogeno skupino tumorjev, ki se med seboj razlikujejo glede na biološke značilnosti, oziroma zgradbo (morfologijo), imunohistokemične in molekularne lastnosti, ter potek bolezni. Največkrat posumimo, da gre za raka, če se pojavi zatrdlina v predelu dojke ali v predelu pazduhe. Lahko jo zatipa ženska sama slučajno ali pri samopregledovanju, lahko jo zatipa zdravnik ali pa jo odkrijejo pri mamografiji. Razen zatrdline se lahko pojavi sprememba barve kože, sprememba velikosti, oblike ali sprememba v predelu bradavice. Tudi izcedek iz dojk je lahko znamenje za raka dojk. Redko pa se najprej pojavijo težave zaradi zasevkov.
Prvič je na vrsti klinični pregled, temu običajno sledi mamografija, druge metode, tudi ultrazvok (UZ) ali magnetna resonanca (MRI), so dopolnilne. Vsako spremembo dojk preverijo, ali gre za raka ali ne. To zanesljivo ugotovijo le z mikroskopskim pregledom tkiva. Tkivo lahko odvzamejo s tanko iglo (citološka punkcija) ali z debelo iglo (histološka punkcija). Če postavijo diagnozo rak dojke, je ženska napotena na dodatne preiskave za določitev stadija oziroma razširjenosti bolezni, kajti od tega je odvisen način zdravljenja. Netipne spremembe običajno odkrijemo z mamografijo naključno ali pri presejalnem programu. Sumljivo spremembo je treba opredeliti, zato jo punktirajo. Običajno pri UV-vodeni punkciji opravijo debeloigelno punkcijo s histološko iglo, pri stereotaktični RTG-vodeni in MR-vodeni punkciji pa vakuumsko debeloigelno biopsijo. Včasih je potrebna tudi kirurška biopsija. Na tako odvzetem tkivu specialisti citologi ali patologi ugotovijo, ali je tkivo rakavo ali ne. Vsako spremembo je treba opredeliti kot nenevarno ali maligno.
V Centru za bolezni dojk bo opravljen pregled, ki se začne z anamnezo - posebej usmerjeno na onkološko družinsko ter ginekološko. Pri kliničnem pregledu je zdravnik pozoren na znamenja, sumljiva za raka dojk (npr. spremembe dojke v velikosti in obliki, spremembe kože - vdrta koža ali prisotnost rdečine, sprememba bradavice ali spontan izcedek itd). Nato skrbno otipa dojko ter nadključnične in pazdušne kotanje. Po opravljenem pregledu se odloči za dodatne preiskave, običajno najprej slikovne, kjer uporabljamo več različnih metod. Katero od osnovnih diagnostičnih metod (mamografijo ali UZ) bomo uporabili, je odvisno od starosti ženske.
Vsako spremembo dojke, ki jo opazimo, zatipamo ali odkrijemo na kateri od opravljenih slikovnih diagnostik (mamografiji, tomosintezi, UZ ali MR) moramo preveriti, ali je rakava ali ne. To zanesljivo ugotovimo le z mikroskopskim pregledom tkiva. Tkivo lahko odvzamemo s tanko iglo (citološka punkcija) ali z debelo iglo (histološka punkcija). V zadnjem času se te vrste punkcij pri diagnostiki sprememb v dojki izvajajo redkeje in se jih nadomešča s punkcijami z debelo iglo (histološke punkcije) ali z vakuumsko debeloigelno punkcijo.
Bolnici se porajajo številna vprašanja, ki zaslužijo odgovore. Strah pred neznanim negotovost še povečuje. Dodatno zmedo lahko povzročijo tudi sicer dobronamerne, a zelo laične “razlage in priporočila” sorodnikov, sosedov ali celo bolnic z rakom dojk. Treba je vedeti, da vsakdo doživlja bolezen po svoje in rak ni raku enak. Zato priporočamo, da se o vsem, kar vas skrbi, kar vas v zvezi z zdravljenjem zanima, o načinu življenja po zdravljenju, o možnosti preživetja in podobnem, pomenite z zdravnikom, ki vas bo zdravil in vas tudi najbolj pozna. Še pred obiskom zdravnika si pripravite seznam vprašanj in si jih zapišite. Vprašajte vse, kar vas teži.
Občutek bolečine v dojkah je lahko top, pekoč, stiskajoč ali kot zbadanje iglice, pojavi pa se lahko v eni ali obeh dojkah. Vzroki so zelo različni. Najpogosteje gre za odziv na hormonske spremembe v telesu, ki se dogajajo med menstrualnim ciklom, nosečnostjo ali v menopavzi. Takšna bolečina je običajno dvostranska, razpršena po celotni dojki in mine, ko se menstruacija začne. Poleg hormonov pa se lahko bolečina pojavi tudi zaradi drugih vzrokov, denimo ob dojenju, pri nastanku cist, ob vnetju, zaradi poškodbe mišic ali celo zaradi nepravilno prilegajočega se nedrčka. Če se zbadanje ali občutek napetosti ponavlja v rednih intervalih, največkrat tik pred menstruacijo, in vedno mine, ko se ta začne, gre skoraj gotovo za hormonsko nihanje. Na hormonsko pogojeno bolečino vplivajo tudi kontracepcijske tablete ali hormonsko nadomestno zdravljenje, zato je včasih dovolj, da se zdravljenje nekoliko prilagodi. Če bolečina ni povezana z menstrualnim ciklom, traja več kot dva tedna ali se pojavi le v eni dojki, jo je treba vzeti resno. Takrat je priporočljivo čim prej obiskati zdravnika. Zdravnik vas bo najprej povprašal o trajanju in značaju bolečine, npr. kdaj se pojavi, ali se spreminja z menstruacijo, ali jo spremljajo druge spremembe. Sledi klinični pregled dojk, po potrebi tudi ultrazvok ali mamografija. Zbadanje v dojki je večinoma posledica hormonskih sprememb in ne razlog za skrb. Vendar je prav, da se poslušate in opazujete svoje telo.