Plazenje je več kot le način premikanja dojenčka po tleh; je temeljni razvojni mejnik, ki pripravlja otroka na vrsto zapletenih gibalnih, kognitivnih in čustvenih veščin. Čeprav nekateri otroci to fazo preskočijo, strokovnjaki poudarjajo njeno izjemno pomembnost za celosten razvoj. Ta članek raziskuje, zakaj je plazenje tako ključno, kaj se zgodi, ko ga otroci preskočijo, in kako lahko starši podprejo ta pomemben razvojni korak.
Priprava na plazenje: Gradnja temeljev
Preden se dojenček usklajeno plazi - z eno roko se povleče naprej, nasprotno nogo pritegne k trebuhu in se z njo (s palcem) odrine in obratno - vadi posamezne gibe. Za plazenje namreč potrebuje močne mišice trupa, vratu, rok in nog. Pred plazenjem torej vadi prijemanje z rokami, odrivanje z nogami, dvigovanje glave itd. V prvih mesecih življenja dojenčki intenzivno razvijajo svoje telo in dosegajo številne mejnike. Večina dojenčkov se bo začela plaziti med 6. in 10. mesecem starosti. Pri približno šestih mesecih starosti se bo dojenček začel zibati naprej in nazaj na rokah in kolenih - to je znak, da se pripravlja na plazenje. Igra na trebuščku je ključnega pomena, saj otrok s tem krepi mišice trupa, ramenskega obroča in rok, s tem pa ga pripravljamo na prihajajoče razvojne faze.
Plazenje: Ključna faza za nadaljnji razvoj
Plazenje je zelo pomembna faza v otrokovem razvoju, ki se je v dobrobit nadaljnjega razvoja ne sme preskočiti. Je ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje, plavanje, ples oz. grobomotorične dejavnosti, koordinacijo, stabilnost, ravnotežje, razvoj govora, vidne akomodacije, binokularnega vida, sluha, prostorske orientacije, kreativnega in abstraktnega mišljenja, branja, pisanja, učenja itd. Predstavlja povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa. Podpira mielinizacijo spodnjih motoričnih nevroloških poti, ustvarja osnovo za integracijo obeh hemisfer in aktivira corpus callosum, ki povezuje hemisferi.
Plazenje zajema premikanje dojenčka po trebuščku s pomočjo rok in nog. Krepi mišice trupa, rok in zapestij, kar lahko kasneje vpliva na otrokovo sposobnost samostojnega pisanja, hranjenja in oblačenja. Ashley pojasnjuje, da plazenje neposredno vpliva na razvoj možganov, saj pomaga pri komunikaciji med levo in desno možgansko hemisfero.
Kobakanje: Nadaljevanje poti
Malček pri tej starosti osvoji kobacanje. Kobakanje predstavlja enega izmed najpomembnejših razvojnih mejnikov. Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj. Pri kobakanju otrok uporablja izmenično gibanje rok in nog, kar je ključno za razvoj koordinacije in ravnotežja. Otrok se pri učenju kobacanja in samem kobacanju uči koordinacije gibov, koordinacije roke-noge, koordinacije oko-roka. Dokazano se bolje razvijejo povezave funkcij leve in desne možganske poloble. Otroci se učijo motoričnih spretnosti zaradi česar so manj nerodni in spretnejši od vrstnikov, ki preskočijo fazo kobacanja.
Asimetrično kobacanje in W-sed: Potencialne ovire
Asimetrično kobacanje se pojavi takrat, ko otrok uporablja večinoma eno roko in eno nogo namesto izmenične uporabe obeh rok in nog. To lahko kaže na neenakomerno moč ali koordinacijo. W-sed pri otrocih je položaj sedenja, kjer otrok sedi na tleh z nogami v obliki črke "W", torej s koleni upognjenimi naprej in stopali postavljenimi na tleh. Če otrok pogosto sedi v tem položaju, to lahko vodi do težav z mišično-skeletnim razvojem, saj lahko povzroči nepravilno obremenjevanje sklepov, kar lahko vpliva na pravilno držo, fleksibilnost in mišično ravnovesje. Če otrok pogosto sedi v W-sed položaju, je priporočljivo, da se posvetujete s strokovnjakom.
Ko otrok noče kobacati: Kaj storiti?
Na forumih se pogosto pojavlja vprašanje, kaj storiti, če malček noče kobacati. Mamice delijo svoje izkušnje in skrbi, saj se bojijo, da bi preskok te faze lahko negativno vplival na nadaljnji razvoj. Ena izmed mam deli svojo izkušnjo: "Moja pikica noče in noče kobacat, se zabriše takoj na hrbet, se pa iz sedečega položaja že skoraj sama dvigne na nogice. Če pa ji še jaz malo pomagam, stoji sama nekaj sekund. Stara pa je 7 mesecev. Torej, a je kaj narobe, če bo začela kar hodit?"
Strokovnjaki poudarjajo, da se nekateri otroci res ne plazijo, vendar najdejo nek drug način premikanja po tleh, preden shodijo, na primer po ritki ali kaj podobnega. Vendar pa je pomembno razlikovati med tem, da otrok sam najde alternativno pot, in tem, da se izogiba določenim gibalnim vzorcem. Če otrok ne obvlada hoje po štirih, se morda ne bo znal ujeti na vse štiri, kar pomeni, da lahko pade in se ne poskuša ujeti, ker nima tega refleksa. Zato je priporočljivo otroka raje pomagati na vse štiri, kot pa takoj na dve.
Strokovnjaki svetujejo, da se ne mudi z rekordestvom. Pri 7 mesecih je še dovolj časa za razvoj. Nekateri otroci se sicer ne plazijo, ampak to ni nujno problematično, če se gibalni razvoj sicer odvija primerno starosti in se otrok zanima za svojo okolico. Vendar pa obstajajo znaki možnih razvojnih zamud. Tako naj bi otrok v starosti treh mesecev v trebušnem položaju že sam dvignil glavo.
Pomembno je razlikovati med preskakovanjem faze in nezmožnostjo izvedbe določenih gibov. Če otrok ne zna kobacati, se morda ne bo znal pravilno ujeti na vse štiri, kar ga lahko naredi bolj ranljivega za padce. Zato je priporočljivo, da se otroka spodbuja k gibanju na vseh štirih.
Pomembnost primarnihפל refleksa in nevrološke obravnave
Otrokov razvoj možganov se začne že v maternici. Glavno gonilo razvoja možganov v maternici je gibanje njegove mame. Po porodu pa gibanje otroka. Ko se mama giba, se otrok v maternici premika. S tem ko se premika, stimulira delovanje vestibularnega sistema (organa za ravnotežje v notranjem ušesu). Ko se otrok rodi, so glavno gonilo njegovega razvoja primarni refleksi in senzorični dražljaji. Naši možgani imajo nekakšen ‘blueprint’ - skrita navodila za svoj lastni razvoj. Prvi ključni gibalni mejnik - torej zavedni hoteni gib / gibalni vzorec je dvig glave oziroma kontrola glave. Vsak nadaljnji dojenčkov razvojni mejnik za svojo realizacijo zahteva, da določeni primarni refleksi izzvenijo (se integrirajo).
V kolikor refleks ni zrel, razvit ali je napačno kompenziran (napačni vzorci) ga lahko z ustreznim rokovanjem (handlingom), razvojno nevrološko obravnavo oz. fizioterapijo ter po metodi MNRI ponovno vzpostavljamo in integriramo oz. dozorevamo. Terapevti preverimo otrokovo gibanje, morebitne ovire za razvoj in ga spodbudimo k ustreznim oblikam gibanja. Staršem pokažemo vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom doma - z namenom, da otrok popolnoma osvoji ustrezen gibalni vzorec plazenja in ga integrira. Napačno utrjene kompenzacije lahko ovirajo otrokove potencialne v kasnejšem razvoju.
Kako spodbuditi plazenje in kobacanje?
- Igra na trebuščku: Otrok naj še vedno čim več časa preživi na trebuščku - s tem krepimo mišice trupa, ramenskega obroča in rok - s tem pa ga pripravljamo na prihajajoče razvojne faze.
- Spodbujanje s igračami: Z igračami, ki jih postopoma premikamo in postavljamo izven dosega rok, ga motiviramo za premikanje.
- Prehod med položaji: Če otrok že zadrži štirinožni položaj, ga lahko preko igrače vodimo v stranski sed in nazaj, s tem pa spodbujamo ustrezen prehod med položaji.
- Uporaba rok in razvoj fine motorike: Uporabljamo lahko različne majhne igrače (kocke, obroče), s katerimi bo razvijal pincetni prijem in treniral zlaganje, vtikanje, vstavljanje. Odlična ideja so tudi majhne otroške knjige z debelimi stranmi, ki jih lahko obrača sam.
- Raziskovanje materialov in tekstur: Dotikanje mehkih, gladkih, hrapavih in ostalih tkanin spodbuja otrokov taktilni sistem.
- Igre z vodo: Ko se otrok samostojno poseda, ga lahko posedemo tudi v banjo ali lavorček z vodo ter različnimi igračami, igramo se s pljuskanjem vode, z mokro gobico …
- Poimenovanje in pogovarjanje: Med igro vedno poskušajte poimenovati in poudarjati predmete, barve, oblike … Pogovarjanje z dojenčkom, petje pesmic, branje knjig pripomore k zgodnjemu razvoju govora.
- Sprehodi v naravi: Pojdite na sprehod v naravo in se večkrat ustavite, kjer lahko raziskuje različne strukture in naravne materiale (trava, kamenčki, pesek, voda…) ter opazuje okolico, ljudi in živali.
Sprememba smernic in pomen plazenja
Pomembno je vedeti, da so bile smernice glede plazenja spremenjene. Ameriški CDC (Centres for Desease Control and Prevention) je spremenil smernice tako, da je plazenje izključil iz nekaterih seznamov razvojnih mejnikov. Kljub temu pa mnogi strokovnjaki za razvoj otroka menijo, da so bile smernice zmotno sprejete, saj bo to bistveno vplivalo na večje število potrebnih ne-obravnav otrok in porast vedenjskih motenj.
Plazenje omogoča boljšo mobilnost reber in gibljivost trebušne prepone in drugih dihalnih mišic. Krepi vratne mišice in vid. Pri plazenju se mora otrok naučiti fokusirati sliko, čeprav se on premika. Ko fokusira predmet na blizu, morata obe očesi združeno delovati in konvergirati (se približati en drugemu), ko pogleda na daleč, morata očesi divergirati (se oddaljiti en od drugega). Prav tako se morata očesi naučiti gledati (slediti) levo, desno, gor dol. Otroci, ki so to slabo razvili, imajo težave z lovljenjem in podajanjem žoge, prepisovanjem s table in na splošno s pisanjem in branjem. Plazenje ni pomembno zgolj za trening očesnih mišic, ampak tudi za vsebino (interpretacijo), kar otrok vidi - vizualna percepcija (in kasneje tudi globinski vid).
Z gibanjem telesa, ki ni več homolateralno (enostransko - ista roka in noga), ampak izmenično uporablja nasprotna uda, se začne uporabljati nasprotna leva in desna stran možganov. V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, bo imel težave z ‘diagonalnimi’ (nasprotna roka - noga) telesnimi gibi (kar je osnova za človeško bipedalno gibanje) in s prečkanjem telesne sredine, kar vodi v težave z branjem, pisanjem in lahko vodi v disleksijo. Brez treninga v obliki plazenja, otrok težko razvije močnejše mišice, stabilen in refleksiven trup ter stabilnost sklepov.
Če otrok ne čuti svojega telesa, se tudi ne počuti varne in ne tvori normalnih čustvenih vezi, niti z domačimi. Posledično razvije različne motnje, ki se uvrščajo pod skupno ime ‘Funkciolni sindrom nepovezanosti leve in desne možganske hemisfere.
Zaključek
Plazenje je bistven razvojni korak, ki postavlja temelje za številne prihodnje spretnosti. Čeprav se nekateri otroci razvijajo drugače, je pomembno razumeti pomen te faze in poiskati strokovno pomoč, če obstajajo dvomi ali težave. S pravilnim spodbujanjem in razumevanjem otrokovega razvoja lahko starši pomagajo svojim malčkom postaviti trdne temelje za zdravo in uspešno prihodnost. Ne pozabite, da vsak otrok napreduje v svojem tempu, vendar je pomembno, da se ključni razvojni mejniki ustrezno osvojijo.