Slovenija, kot prihodnja članica Evropske unije, se sooča z nujnostjo prilagajanja svoje zakonodaje, vključno s tisto, ki ureja nadzor državne meje. Veljavni Zakon o nadzoru državne meje, ki je bil sprejet v času pridruževanja EU z namenom harmonizacije pravnih redov, se je v praksi izkazal za neučinkovitega, zapletenega in zamudnega. Ta članek podrobno analizira predlagane spremembe in dopolnitve zakona, ki jih je predložila Vlada Republike Slovenije, z namenom racionalizacije, večje učinkovitosti in ekonomičnosti upravnih postopkov.
Izvorne težave veljavnega zakona
Predlagane spremembe zakona izhajajo iz ugotovljene neučinkovitosti, neracionalnosti, zapletenosti in zamudnosti upravnih postopkov, ki se izvajajo na podlagi Zakona o nadzoru državne meje. Poslanka Majda Zupan iz poslanske skupine Nove Slovenije je na nadaljevanju 31. seje Državnega zbora Republike Slovenije poudarila, da je bil veljavni zakon sprejet v času pridruževanja Slovenije Evropski uniji in naj bi pomenil harmonizacijo pravnih redov ter ustrezno podlago za izvajanje Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma. Vendar pa se je v praksi pokazalo, da so upravni postopki, ki izhajajo iz omenjenega zakona, neučinkoviti, zapleteni, neracionalni in zamudni. Zupanova se sprašuje, kdo je pripravljal zakon in kakšni strokovnjaki so pripravljali predloge, če je že podlaga tako neustrezna. Dodaja, da je zaradi postopkov, ki jemljejo ugled naši državi, ki bo maja naslednje leto postala članica Evropske unije, "stopicamo na mestu in se gremo administriranje in birokracijo."
Trenutna ureditev nalaga policiji izključno pristojnost za nadzor državne meje in mejno kontrolo, saj ima ažurne podatke in informacije. Vendar pa po sedanji ureditvi odločbo v upravnem postopku izda minister za notranje zadeve v soglasju z ministrom za finance oziroma ministrom za promet, o pritožbi pa odloča vlada. Kot je pojasnila Zupanova, ministrstvo nima podatkov in informacij, ki so potrebni za izdajo upravnih aktov v upravnem postopku, temveč jih pridobiva od policije, kar podaljšuje postopek in lahko privede do kršenja načela ekonomičnosti. Hkrati to posega v ustavne pravice strank v upravnem postopku.
Podobno je opozoril tudi poslanec SDS Rudolf Petan, ki je poudaril, da sedaj veljavni zakon predstavlja "tipičen birokratski zakon v duhu nekega drugega časa, čeprav je star slabo leto." Poudaril je, da so poenostavitve nujne, saj bodo s 1. majem naslednjega leta slovenske meje postale zunanje meje Evropske unije, s čimer bodo postopki v zvezi z mejo postali pomembni za celotno EU. Petan je izpostavil, da po sedaj veljavnem zakonu izdajajo odločbe v upravnem postopku ministri, pristojni za posamezna področja, ki pa nimajo ustreznih informacij in služb za to delo, zato se poslužujejo organov v svoji sestavi. "Zakaj ne bi odločb izdala kar policija brez nepotrebnega administriranja in posredovanja podatkov višjim organom?" se je vprašal Petan.
Namen predlaganih sprememb
Glavni namen predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje je prenos pristojnosti z ministrstev na organe v njihovi sestavi. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Gregor Virant, so predlagane spremembe tehnične narave in so namenjene racionalizaciji, večji učinkovitosti in ekonomičnosti upravnih postopkov. Pristojnosti se tako prenašajo na operativne organe, ki bodo naloge izvajali operativneje in so že ustrezno terensko in teritorialno organizirani.
Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona in sprejel dva amandmaja k 3. in 4. členu. V nadaljevanju je odbor glasoval o vseh členih zakonskega predloga skupaj in jih tudi sprejel.
Mag. Majda Potrata iz Združene liste socialnih demokratov je poudarila, da bližajoča se pridružitev Republike Slovenije Evropski uniji postavlja pred državo veliko odgovornost glede urejanja državne meje. Priznava, da je naglica ob sprejemanju zakonov za pospešeno prevzemanje evropskega pravnega reda prinesla nekatere rešitve, ki so se v kratkem času pokazale kot nesprejemljive ali neučinkovite. Zato je po mnenju predlagateljev zakona obravnavana sprememba glavni razlog. Izkazalo se je, da je mogoče ob dejstvu, da je nadzor meje v pristojnosti policije, dosedanje določbe spremeniti tako, da se izdajanje odločb prenese na organ v sestavi. V nekaterih primerih to pomeni na policijo, ker razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. V drugih primerih pa na drug ustrezen organ v sestavi. Poudarila je, da je zbiranje podatkov podaljševalo postopek, s tem pa je bilo kršeno načelo ekonomičnosti v postopku, v primeru pritožbe pa je strankam zmanjkovalo časa za vložitev le-te. Ker gre za spremembe, ki bodo poenostavile in skrajšale postopke, pri čemer naj bi bila ob večji hitrosti zagotovljena večja varnost državljanov, bodo predlagane spremembe zakona podprli.
Konkretne spremembe in stališča poslanskih skupin
Predlagana sprememba zakona predvideva, da bi namesto ministrov pristojni organi v sestavi ministrstev odločali o upravnih postopkih na prvi stopnji. O pritožbi pa bi namesto Vlade Republike Slovenije odločalo pristojno ministrstvo.
Poslanska skupina DeSUS, ki jo je zastopal Vojko Čeligoj, ocenjuje, da je potrebno, glede na to, da je za nadzor državne meje po zakonu izključno pristojna policija, nekatere pristojnosti prenesti na organe, ki bodo v danem trenutku učinkoviteje reševali tekoče probleme ob meji. Zato podpirajo tudi 5. člen predloga zakona, ki predvideva, da namesto ministra, pristojnega za notranje zadeve, dovoljenje za vstop tujih varnostnih organov na ozemlje Republike Slovenije izda generalni direktor policije. DeSUS podpira stališče odbora za notranjo politiko ter mnenje zakonodajno-pravne službe in bo predlog zakona podprla.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) bo prav tako potrdila predlagani predlog, saj menijo, da je dober in odpravlja nepotrebna administriranja. Poslanec Rudolf Petan je ob tem spomnil na kronologijo dogajanja pred letom dni ob sprejemanju zakona. Poudaril je, da je bil prvotni predlog vlade takšen, da bi odločbe izdajali direktorji policijskih uprav, vendar pa so bile v drugi in tretji obravnavi vložene amandmaje, ki so besede "direktor policijske uprave" zamenjali z "minister, pristojen za notranje zadeve", in podobno za finance in promet. "Se pravi, tu smo zakomplicirali. Zanimivo! Res smo mojstri kompliciranja," je dejal Petan. Meni, da so sedaj verjetno od nekod drugod opozorili, da so resnično "mojstri kompliciranja" in da Evropska unija tega verjetno ne bo mogla prenesti na svojih zunanjih mejah, zato se sedaj vračajo na prvoten, bolj normalen predlog, ki je bil podan s strani vlade.
Poslanska skupina Nove Slovenije (NSi) je v načelu nasprotovala skrajšanemu postopku, saj takšen način dela po njihovem mnenju ne prinaša kakovostnih zakonov. Majda Zupan je spomnila na pripombam ob sprejemanju zakona pred letom dni, tudi s strani takratnega sekretariata za zakonodajo, in dejala, da je bila "naglica ob sprejemanju velika." Zato so takrat celo predlagali, da se zakon zavrne. "Šele leto je naokoli, pa ta isti zakon že popravljamo. Gospe in gospodje, ne more nam biti v ponos sprejemanje tako slabih zakonov," je zaključila Zupanova. Kljub temu pa je NSi predlog zakona podprla v končni fazi, saj so spremembe nujne za izboljšanje stanja.
Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) bo predlagane spremembe zakona podprla, saj bodo poenostavile in skrajšale postopke, pri čemer naj bi bila ob večji hitrosti zagotovljena večja varnost državljanov.
Pomisleki glede ustavnosti
Predstavnik predlagatelja, dr. Gregor Virant, je opozoril tudi na pobudo za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o nadzoru državne meje s predlogom za začasno zadržanje in prednostno obravnavo, ki sta jo na ustavno sodišče vložili Luka Koper in Aerodrom Ljubljana. Vendar pa 21. člen ni predmet te novele. Vlada Republike Slovenije se bo do pobude opredelila v svojem pisnem mnenju.
Poslanka Majda Zupan je izrazila bojazen, da je to šele začetek sprememb in da bomo kmalu dobili na mizo še drug sklop, potem ko bodo pristojni ugotovili ali pa bodo to morali ugotoviti v Evropski uniji, da smo "mojstri v kompliciranju postopkov in da si delamo delo zaradi dela."
Primerjava z drugimi državami
Poslanka Majda Zupan je poudarila, da iz prikaza ureditve v drugih državah, kot so Avstrija, Nemčija in Italija, lahko ugotovimo, da imajo to področje smotrno urejeno, neposredno in znotraj policije. Tudi poslanec SDS Rudolf Petan je omenil, da je enak postopek z ministrstvom za finance, ki izdaja odločbe, medtem ko dela opravlja carina, ter da bi lahko odločbe izdajala kar carina, kar predlagana sprememba omogoča. Enako razmerje je med ministrstvom za promet in Upravo Republike Slovenije za civilno letalstvo.
Nadaljnje implikacije in prihodnost
Spremembe zakona predstavljajo pomemben korak k večji učinkovitosti in racionalizaciji upravnih postopkov na področju nadzora državne meje. Prenos pristojnosti na operativne organe, kot je policija, ki razpolaga z ustreznimi podatki in je teritorialno organizirana, bo nedvomno pospešil odločanje in zmanjšal birokratske ovire. To je še posebej pomembno v luči skorajšnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ko bodo slovenske meje postale zunanje meje EU, kar bo povečalo pomen učinkovitega in usklajenega mejnega nadzora.
Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, zakaj je bil prvotni zakon tako zapleten in zakaj so bile potrebne takšne spremembe že po tako kratkem času. To nakazuje na morebitne pomanjkljivosti v procesu zakonodajne priprave in sprejemanja. Vendar pa je pomembno, da se te pomanjkljivosti prepoznajo in odpravijo, da se zagotovi kakovostno in učinkovito delovanje državne uprave.
Kaj boste morali storiti na novih mejnih prehodih EU | ITV News
V prihodnosti bo ključnega pomena nadaljnje spremljanje izvajanja spremenjenega zakona in ocena njegove učinkovitosti. Pomembno bo tudi, da se prepreči ponavljanje napak iz preteklosti in da se zakonodajni proces izvaja skrbneje, z večjo pozornostjo na kakovost in učinkovitost predlaganih rešitev. Cilj mora biti vzpostavitev pravnega okvira, ki bo ustrezal sodobnim izzivom in zagotavljal varno in učinkovito delovanje državne meje v okviru Evropske unije.
