Porod je bil nekoč izključno v domeni žensk. Doma, ob porodnici so bile prisotne babica, kakšna najožja sorodnica, tesna prijateljica ali dobra soseda. Očeta so o naraščaju obvestili kasneje. Ta zgodovinski kontekst osvetljuje, kako se je vloga očeta ob rojstvu otroka skozi čas dramatično spremenila, od skorajšnje odsotnosti do aktivnega in nepogrešljivega sopotnika v porodni sobi.
Samota ženske v porodni sobi: Izginotje skupnosti
Potem so porod prestavili v porodnišnico. Sorodnice, prijateljice in sosede so ostale doma, mož je čakal pred porodno sobo ali doma pri telefonu, oz. je moral nekam iti telefonirat, da je izvedel “ali je že in kaj je”. Ženska pa je sama prišla v medicinsko okolje, zanjo je skrbelo izurjeno zdravstveno osebje, ki je bilo sicer strokovno (umrljivost se je zelo zmanjšala), a pogosto brez duše, hiteče od ene porodnice k drugi. Ta premik je pomenil izgubo intimne podpore in občutka skupnosti, ki so jo ženske nudile druga drugi. Medicinsko osebje, kljub svoji strokovnosti, pogosto ni moglo nadomestiti čustvene bližine in domačnosti, ki sta bili ključni za mnoge ženske v tem prelomnem trenutku.
Vstop očeta v porodno sobo: Revolucija v zadnjih štirih desetletjih
Potem so pred približno 40 leti z bodočo mamico v porodno sobo začeli prihajati tudi očetje. (Celo “usposobiti” so se morali/se morajo, da so lahko prisotni rojstvu svojega otroka. In še vedno morajo za to plačati, čeprav je dokazano s porodnico, pri kateri je prisoten oče, za osebje porodnišnice bistveno manj dela.) Ta sprememba ni bila le premik v fizičnem prostoru, temveč je odražala širše družbene premike v vlogah spolov. Hkrati so postali možje bolj aktivni tudi v gospodinjstvu in pri ukvarjanju z otroki. Oče in mama sta enakovredno prispevala v družinsko blagajno in tudi domače delo se je med njiju moralo enakovredno porazdeliti. Naloge in vloge izključno enega ali drugega so se prepletale, meje med njimi pa vedno bolj brisale. Kakšna je torej naloga očeta v porodni sobi?
Trden steber ali aktivni sodelavec? Različne perspektive
Nekatere izkušnje poudarjajo pomirjujočo prisotnost očeta kot "trdnega stebra". Moj mož je bil ob vseh porodih z mano. Vesela sem, da je bilo tako, ampak iskreno povedano predvsem zato, ker me je bilo predvsem prvič, malo pa vsakič, ko sem šla rodit, strah. Strah bolečine, osamljenosti v “težki uri” in starejša in izkušenejša kot sem bila, vedno bolj me je skrbelo tudi to, da bi ne šlo kaj narobe. In mož je v teh strahovih stal ob meni kot trden steber, ki ga v resnici nisem potrebovala, me je pa pomirjalo dejstvo, da je tam bil. Tiho, trdno, spodbudno, občudujoče. Vendar, je dejansko pomagal? Ne, ni bilo kaj. Ni mi pasalo, da bi me masiral, da bi dihal z mano, med porajanjem sem bila povsem skoncentrirana na dogajanje.
Ta pogled se razlikuje od tistega, ki poudarja aktivnejšo vlogo očeta. V zgodnji fazi poroda par, ki je pripravljen na porod, ne potrebuje veliko intervencij babice. Mož takrat ženi pomaga z masažo križa, spodbuja jo pri dihanju, pomaga ji vlažiti ustnice in meri razdaljo in dolžino popadkov. V aktivni fazi poroda mož ženi otira potno čelo in ji daje obkladke. Izkušnje kažejo, da porodnica, ki ji pomaga otrokov oče, potrebuje manj analgetikov (zdravila proti bolečinam), ker ji je v veliko pomoč njegov glas in dotik. Porod bo za žensko veliko lažji, če ji bo partner med pritiskanjem podpiral ramena.
Vloga očeta po porodu
Očetova vloga: Podpora, ne nadomestilo
Pomembno je poudariti, da očetova vloga v porodni sobi ni namenjena nadomestitvi strokovne pomoči ali vloge partnerja, kot je bila nekoč. Njegova naloga je predvsem podpora ženski. Kot je poudarila diplomirana babica Klavdija Slapar, je ključno, da se partnerja o tej vlogi predhodno pogovorita in se za to odločita oba. Če ima ženska to željo, da je partner prisoten pri porodu, in se partner s tem strinja, je to lahko ogromna prednost za žensko iz čustvenega vidika. V neznanem okolju, v neki njej še nepoznani situaciji, ima namreč poleg sebe moškega, ki ji stoji ob strani in jo podpira.
Očetje imajo pogosto občutek, da nimajo nobenih veščin za pomoč ženski med porodom, pa temu sploh ni tako! Včasih potrebujejo le malo spodbude, da vedo, da so v porodnem procesu več kot zaželeni in pomembni. Po izkušnjah se je pokazalo, da je najbolje, da se partnerja udeležita priprav na porod skupaj, saj se tako tudi moški počasi spozna s porodnim procesom ter tudi s svojo partnerico na nek nov način. V tem času se zelo spodbuja odprta komunikacija med partnerjema in preizkušanje določenih tehnik lajšanja porodne bolečine že v zadnjih tednih nosečnosti.
Zgubljeni moški in nezadovoljne ženske: Posledice nejasnih vlog
Ni čudno, da so sodobni moški na nek način izgubljeni in ženske niso zadovoljne z njimi, če malo posplošim. V moški naravi je, da bi bili zaščitniki, a k tej vlogi jih ženske komajda pripustimo. Je res nujno potrebno, da moški redno pomiva posodo, briše po tleh in lika, da bo enakovreden ženi? Dobrodošlo je, če vse to počne, a to ni njegova glavna naloga. Prav tako je žaljivo govoriti o tem, da moški samo sekajo drva in zamenjajo žarnico, sčistijo zamašen odtok in dvakrat letno menjajo gume. Naloga moškega sega veliko preko umazanih, težaških del in tehničnih rešitev. Kot sega naloga žene krepko preko kuhanja, pranja in vsakršne nege otrok. Ustavljanje ob teh klišejih, nas samo oddaljuje od bistva moške in ženske narave ter njunega sožitja.
Prav ženske smo tiste, ki iz moških prevečkrat delamo neka infantilna bitja. “Ti kaj pomaga?” Kot da govorimo o otroku! Odrasel moški nosi svojo polovico neke dvojine, družine. Ob porajajoči ženi, ki postaja mama, tudi mož postaja oče. Kam sodi? V gostilno, domov, v sobico zraven ali ob ženo, pri katere vzglavju že sedi dula? Enkrat se bomo morali odločiti ali hočemo moža, neprestano čuteče prisotnega v odnosih, v družinah ali ne. Kot da nas tudi tukaj meče iz ene skrajnosti v drugo.
Dula ob vzglavju ženske, ki rojeva: Sodobna spremljevalka
In zdaj smo pri naslednjem obdobju, ko smo ob porodnico v zadnjih dobrih dveh desetletjih nekje iz naftalina potegnili dule. Če sem malo drzna, bi jih v tem sodobnem času imenovala “plačane najboljše prijateljice”. Nadomeščale naj bi tiste ožje sorodnice, dobre sosede in najtesnejše prijateljice, ki smo jih pred mnogimi desetletji pustili pred vrati porodnišnic. Današnje dule se s porodnico in očkom v večini primerov spoznajo nekaj mesecev pred porodom, nudijo par srečanj pred in po porodu ter prisotnost pri samem porajanju. Kakor katera. Par srečanj v nosečnosti naj bi zagotovilo, da je neka x plačana ženska kompetentno prisotna pri enem najsvetejših, najintimnejših dogodkov zakona.
Očetje v sodobnih časih: Prepletanje vlog in pričakovanj
Očetje v sodobnih časih zagotovo igrajo drugačno vlogo, kot je bilo to nekoč. A dozdeva se mi, da vendarle ne moremo imeti hkrati trd(n)osti od nekoč in sodobnih zahtev po kompleksnem nežno pretanjenem razumevanju. Glavna naloga očeta v porodni sobi je, da podpira svojo partnerko. Vendar to ne pomeni, da bodoči očetje ne smejo zanemariti svojih potreb. Tako kot pri mnogih drugih stvareh v življenju - in predvsem pri starševstvu - si je pogosto treba najprej “nadeti kisikovo masko”. Raziskave kažejo, da lahko to, kako očetje doživljajo rojstvo otroka, vpliva tudi na njihovo duševno zdravje v prvih mesecih otrokovega življenja.
Če je le mogoče, se pozanimajte o tem, kakšna je porodna soba. Če porodnišnica to omogoča, si jo tudi oglejte. Nemogoče je napovedati, koliko časa bo trajal porod. Obstajajo določene faze od latentnega do aktivnega poroda. Aktivni porod lahko traja od štiri do osem ur ali več, lahko pa se vse skupaj zgodi tudi zelo na hitro. Vstop v porodnišnico in izstop iz nje bi moral biti najlažji del celotnega porodnega procesa, a če se vam na koncu zgodi, da se v porodnišnico poženete po tem, ko vaši partnerki odteče voda, je to lahko vse prej kot to. Poskrbite, da se boste na to pripravili vnaprej. Pozanimajte se, koga in kako lahko prosite za pomoč, ko pridete. Porod je lahko dolg, zato je treba misliti tudi na to, da imate s seboj kakšne prigrizke in vodo.
Izkušnje očetov v porodni sobi: Od tehničarjev do podpornikov
Dr. Mitja Pajnter, ki je bil priča temeljitim spremembam v prisotnosti partnerjev pri porodu, opaža vsaj tri skupine očetov:
- Prizadevni, čuteči in sodelujoči: Ti partnerji sedijo pri vzglavju porodnice, ji pomagajo moralno in z drobnimi potezami, kot je vlaženje ustnic, podajanje vode, masaža hrbta ali popravljanje blazine, držanje za roke.
- "Tehničarji": Ti se zanimajo za vse drugo, le za svojo partnerko zelo malo, če že, pa so pogosto zelo zainteresirani za "podrobnosti tam spodaj". Takšni partnerji pogosto preučujejo aparate v porodni sobi, koketirajo z osebjem in na splošno kažejo, kako so izobraženi in pametni.
- "Pasivci": Te partnerje nosečnica prisili, da pridejo z njo k porodu, ker meni, da bo v času njenega poroda zato bolje poskrbljeno zanjo in da bo on deloval kot "policaj", ki bo budno pazil na osebje. Večinoma je takšnemu partnerju dogaja ali celo nerodno.
Sam meni, da naj ženska le dobro premisli, čemu bi rada imela ob sebi partnerja, partner pa naj dobro premisli, čemu bi bil on rad zraven. Če se oba strinjata sama od sebe brez pritiskov drugega nanj, da je partner pri porodu, potem ni lepšega doživetja, sicer pa bi bilo bolje, ko bi ženska svoje "delo" opravila sama s pomočjo strokovnega osebja.
Pravice matere in novorojenčka: Informirana izbira in tesna vez
V primeru, da novorojenček potrebuje pregled ali poseg, naj mama ali starši predlagajo, da se ga opravi, medtem ko je otrok v materinem naročju ali v stiku z mamo, na primer na postelji poleg mame, ali vsaj tako, da ga mama lahko vidi, torej v istem prostoru. Tako lahko zdravstveni strokovnjak tudi sproti pojasnjuje svoje ugotovitve in v pogovoru razjasnjuje morebitne dvome matere ter ji tako olajša skrbi. V primeru, da našteto ni mogoče, naj otroka v drug prostor spremlja oče ali druga oseba, ki jo ženska izbere kot podporo pri porodu. Če starši ne morejo biti poleg, naj vprašajo, kaj se dogaja z otrokom, kaj potrebuje in kaj nameravajo storiti. Pri odločitvah o morebitnem zdravljenju otroka in njegovi negi starši lahko sodelujejo, če to želijo, gre za njihovo pravico.
Dojenček se dobro počuti na materini koži, vsi drugi prostori so zanj stresni. Dokazano je, da so njegovi vitalni znaki optimalnejši, če je v tesnem stiku z materjo. Zmore prenesti določeno mero stresa, če je ob njem mati; njena navzočnost mu omogoča, da spet najde ravnovesje. Možgani potrebujejo blag in kratek stres, ki ga imenujemo »pozitivni stres«. Če je stres precej hud, ob dojenčku pa je ves čas mama, stres ne bo poškodoval dojenčkovih možganov. Škodljiv pa je stres, pri katerem visoke ravni stresnih hormonov vztrajajo v dolgih časovnih obdobjih, ta je škodljiv za nevrone.
Pri otroku, ki ne potrebuje nujne medicinske oskrbe, je tesen telesni stik z materjo preprosto izvedljiv. V primeru, da otrok ali mama potrebujeta zdravstvene posege, je treba storiti vse, kar je mogoče, da se ohrani njuna medsebojna bližina. Če je le mogoče, poseg opravite, ko je novorojenček v njenem naročju. Če ga je treba ločiti od mame, je dobro zagotoviti, da ga mama in oče vsaj vidita. Nujno je neposredno in kolikor je mogoče sprotno obveščanje o otroku in njegovem stanju ter ponoven stik z mamo in očetom takoj, ko je mogoče. V nekaterih primerih so nujni postopki in posegi v drugih prostorih, proč od mame. Naj bo ta čas čim krajši. Kadar mama ne more spremljati otroka, naj to stori oče, če je le mogoče. Mama, ki je ločena od otroka, še posebej, če ni obveščena o stanju otroka in dogajanju z njim, je lahko zaskrbljena, prestrašena, tesnobna, raven stresnih hormonov se poveča.
V obporodni skrbi je zagotovljena popolna informirana izbira, ki jo zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah (2009). To pomeni, da pred vsakim postopkom ali posegom zdravstveni strokovnjaki zagotovijo popolno informirano izbiro; pri tem uporabljajo jezik, ki je razumljiv in prilagojen posameznici oziroma staršem. Zagotovljene so pravočasne, popolne, natančne, nepristranske in razumljive informacije o razlogih, morebitnih prednostih in tveganjih, povezanih s pregledi, testi, postopki, posegi in zdravili, ki jih predlagajo zdravstveni strokovnjaki. Zagotovljena je seznanitev z drugimi izbirami, ki so na voljo, njihovimi prednostmi in tveganji.
Očetova vloga pri porodu: Ne samo opazovalec
Mož ali partner v času poroda ne sme biti samo opazovalec, ki opazuje rojstvo otroka. On je tisti, ki med celim porodom daje ženi moralno podporo, saj porod ni samo fizično dogajanje, temveč zelo emocionalno doživetje. Mož ji pomaga z besedami, z njo se veseli in delita si srečo ob rojstvu njunega otroka. Da bi par do popolnosti doživel porod, mora biti za to strokovno usposobljen. Možje lahko skupaj z ženo obiskujejo tečaj predporodne priprave ali pa gredo na krajše predavanje, namenjeno izključno bodočim očetom. Matere so ponavadi zelo ponosne in srečne, ker jim je mož nudil psihično oporo, ob njem so se počutile sproščeno in varno. Zato je prisotnost moža pri porodu zaželena.
Pomembno je, da se kot moški zavedate, kako zelo ste v pomoč partnerici in koliko bolj dragoceni bodo njeni spomini na porod. Ključno je, da pred porodom spoznate proces rojevanja ali se udeležite šole za starše, da boste kar najbolje pripravljeni na situacijo. Prilagodljiv način priprave na porod in podporo med rojevanjem bo pripomogel k večji samozavesti za oba. Kot porodni spremljevalec - ta je prisoten od prvih popadkov do rojstva - s partnerico skupaj spremljajte dolžino in pogostost popadkov. Ob tem ji ves čas nudite oporo, jo udobno namestite, masirajte in gladite mišice, pomagajte, da se med popadki sprosti, in jo spodbujajte pri dihanju. Ves čas ohranjajte očesni stik in ji ovlažite izsušene ustnice. Porod je fizično naporno opravilo, zato je podpora še kako pomembna. Spodbujajte jo z besedami - a ne navijajte, kot da ste na nogometni tekmi, in ne govorite ji, da bo kmalu konec, ker tega v resnici ne veste - in se ne počutite užaljeno, če zavrne vašo pomoč. Pomembno je, da vas vodi ona. Ves čas ostanite mirni in potrpežljivi ter ne pozabite, da je ključ do učinkovite podpore komunikacija ter da lahko nadzirate predvsem svoje vedenje in odzive.
Prihodnost očetovstva: Preporod in prevrednotenje
V novih časih je potreben preporod in resno prevrednotenje vsega kar smo poznali, kar smo si predstavljali, vseh načinov s katerimi smo si kazali ljubezen in pripadnost. Kljub obilju literature, delavnic in spletnih vsebin verjetno nikoli v zgodovini niso bili ljudje in pari tako zelo prepuščeni sami sebi. Ranljivi in napadani na številnih različnih ravneh. Postal si očka.