V zadnjem času smo priča zaostrovanju razprave o pravici do splava, ki se odraža v množičnih protestih in odmevnih sodnih odločitvah po vsej Evropi, s posebnim poudarkom na Poljski in odzivih v Sloveniji. V ospredju teh dogodkov je vprašanje, kdo ima pravico odločati o življenju in telesni avtonomiji posameznika, pri čemer se srečujejo nasprotujoča si stališča o začetku življenja, človekovih pravicah ter vlogi države in Cerkve v teh občutljivih vprašanjih.
Poljska: Zaostrovanje zakonodaje in množični protesti
Na Poljskem so se protesti proti zaostrovanju zakonodaje o splavu, ki je bila potrjena s strani ustavnega sodišča, razplamteli po vsej državi. Trenutne okoliščine, v katerih lahko ženska na Poljskem prekine nosečnost, so ogrožanje materinega zdravja, posilstvo ali incest ter resne in nepopravljive nepravilnosti v razvoju zarodka. Protestniki nasprotujejo uveljavitvi zakonodaje, po kateri bi bila prekinitev nosečnosti mogoča le še v primeru ogrožanja materinega zdravja in posilstva ali incesta. Prekinitve nosečnosti iz tretjega razloga, torej kadar pregledi pokažejo resne in nepopravljive poškodbe ploda, zdaj predstavljajo 90 odstotkov vseh prekinitev nosečnosti na Poljskem.
Zakon je januarja že odobril spodnji dom parlamenta, v ponedeljek pa še parlamentarni odbor. Zakon mora še na glasovanje v parlament, kjer imajo konservativci prav tako odločno večino. V Varšavi so protestnice in protestniki visoko v zrak dvignili velike rdeče dlani iz kartona z napisom "Stop", drugi nosijo napise "vaše kapele, naše maternice" in "želimo imeti izbiro, ne teroriziranja". Iz mestne hiše so sporočili, da se v prestolnici protesta udeležuje 55.000 ljudi. Provladna državna televizija TVP je medtem ocenila, da se jih je zbralo tisoč, po podatkih policije pa naj bi bilo protestnikov 20.000.
Protestniki so se zbrali najprej pred parlamentom, nato pa so se sprehodili po mestu do sedeža vladajoče desne stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki se ob podpori Katoliške cerkve zavzema za uveljavitev zakona. Drugi so protestni pohod začeli pred sedežem varšavske nadškofije in se na poti do sedeža PiS-a, ki so ga varovali policisti, ustavljali pred cerkvami. Proteste so pripravili tudi v drugih mestih po državi, med drugim v Gdansku, Krakovu, Poznanju, Szczecinu in Vroclavu.
Svet Evrope opozarja Poljsko, da je omenjeni predlog zakona v nasprotju z zavezami države glede človekovih pravic. V Varšavi so se protestniki zbrali pred parlamentom, kjer so izrazili nasprotovanje odločitvi ustavnega sodišča, ki je minuli četrtek presodilo, da je sedanja zakonodaja, ki dovoljuje splav v primeru deformacij zarodka, neskladna z ustavo. Protesti so v torek potekali v številnih velikih in manjših mestih, med drugim v Szczecinu, Limanowu in Gdynii. V Wroclawu je več sto avtomobilov ob hupanju in s transparenti po polžje peljalo po ulicah mesta, medtem ko se je na glavnem trgu zbralo več tisoč protestnikov. V mestu Rzeszow se je protesta udeležilo okoli tisoč ljudi. Na Poljskem je pravica do umetne prekinitve nosečnosti že zdaj izredno omejena. Letno v državi izvedejo okoli 2000 legalnih splavov, od tega večino prav zaradi deformacij zarodka.
Slovenija: Shodi za in proti pravici do splava
Tudi v Sloveniji se vrstijo dejanja, ki kažejo na polarizacijo družbe glede vprašanja splava. V Ljubljani sta se istočasno odvila dva shoda: "Pohod za življenje" in "Shod za dostojno življenje".
Pohod za življenje, ki je potekal pod geslom "Življenje je zakon" in kasneje "Človek že od spočetja", združuje nasprotnike splava. Njihovo glavno sporočilo je, da se človeško življenje začne ob spočetju in konča ob naravni smrti, zato vsakemu človeku pripadajo človekove pravice, med katerimi je najosnovnejša pravica do življenja. Zato nihče ne bi smel imeti pravice vzeti življenje drugemu človeku. Koordinatorka Pohoda za življenje, Urša Cankar Soares, je poudarila, da so se zbrali, da pokažejo hvaležnost za življenje, ki ga imajo, in si želijo isto tudi za druge, da bi vsi, ki že obstajajo, imeli isto pravico, da bi lahko ugledali luč sveta. Poleg nasprotovanja splavu so na Pohodu za življenje izrazili nasprotovanje tudi evtanaziji, saj so prepričani, da bi morale zdravstvene in socialne ustanove ostati starejšim in bolnim prijazne ustanove, ne pa ustanove, v katerih jih bodo nagovarjali k zastrupitvenemu samomoru. Udeleženci Pohoda za življenje so nosili transparente z napisi "Izberi življenje", "Vsak je vreden življenja" in "Splav ni zdrav".
Hkrati je v središču prestolnice potekal protishod pod sloganom "Moje telo, moja odločitev". Ta shod je organizirala aktivistka Sara Štiglic, nekdanja članica mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike Nataše Pirc Musar. Predsednica je sicer sodelovanje z njo prekinila, potem ko je Štigličeva protestno podirala zastavice, ki so jih člani iniciative Pohod za življenje postavili na Kongresnem trgu v Ljubljani in z njimi opozarjali na umrle otroke v postopkih splava. Štigličeva je poudarila, da si ne želijo, da bi bil protishod razumljen kot nadaljevanje zgodbe o prekinitvi sodelovanja s predsednico, temveč kot odgovor na "ponoven poskus posega v naše temeljne človekove pravice, ženske pravice". Udeleženci tega shoda so nosili transparente z napisi "Roke stran od moje maternice", "Prste stran od naših reproduktivnih pravic" in "Moje telo moja odločitev". V društvu Iskra, ki podpira ta shod, opozarjajo, da brez ustreznih javnih storitev ni mogoče izvrševati teh pravic, zato se zavzemajo za dostopno in kakovostno javno zdravstvo, večje število ginekologov, poln porodniški dopust za oba starša s polnim nadomestilom plače ter širok, stabilen in kakovosten sistem javnih vrtcev in jasli.
Pred stavbo Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Ljubljani se je zbrala skupina mladih protestnikov, predstavnikov Mladega foruma SD, ki so izrazili solidarnost do žensk v ZDA, ki jim je bila z nedavno odločitvijo vrhovnega sodišča omejena pravica do splava. Na pločnik pred ograjo veleposlaništva so položili obešalnike - predmet, ki simbolizira nevarne metode splava. Na plakate so zapisali različna gesla in sporočila, s katerimi so izrazili nestrinjanje z odločitvijo vrhovnega sodišča ZDA glede omejevanja pravice do splava v ZDA. V Mladem forumu SD ostro nasprotujejo omejevanju pravice ženskam do splava. S prelomno razsodbo Roe proti Wade, ki je bila sprejeta v petek, 24. junija, v ZDA, je okoli 36 milijonov žensk ostalo brez pravice do splava. Opozorili so, da je ta razsodba deželo "priložnosti" pahnila za 50 let nazaj v preteklost in odprla razpravo glede splava po vsem svetu, tudi v Sloveniji. "Medtem ko je ženskam v Sloveniji pravica do splava omogočena in zapisana v ustavi, se ne rabimo ozreti prav daleč v našo okolico, da vidimo, kako ta pravica ni samoumevna. Spomnimo na nedavni primer na Hrvaškem, kjer je bil nosečnici skorajda onemogočen splav v lastni državi; Malta, kjer je splav prepovedan v vseh okoliščinah; Poljska, kjer je trenutna zakonodaja na tem področju še vedno ena najbolj restriktivnih v Evropi," so zapisali. Na protestu so zato med drugim opozorili, da je varen in legalen splav dejansko odločitev za življenje (pro-choice), v tem primeru življenje ženske. "Borite se proti orožju, ne proti maternicam" in "Ženske niso inkubatorji", je med drugim pisalo na transparentih.
Simbolični protest pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani je opozoril tudi na to, da sama prepoved splava še ne pomeni, da se ti ne bodo več odvijali. "Dejstvo je, da so v državah, v katerih splav ni dovoljen, ženske prisiljene odpotovati v tujino, kar predstavlja znatno finančno breme, zato prepoved splava prevečkrat vodi ženske v veliko osebno stisko in spodbuja črni trg ter nevarne oblike prekinitve nosečnosti," so opozorili. Mladi forum SD je želel s simbolnim protestom opozoriti domačo in tujo javnost prav na omenjene težave žensk zaradi omejevanja njihovih pravic.
Mednarodni odzivi in implikacije
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je izjavil, da bo odločitev vrhovnega sodišča ZDA, da odpravi zagotovljeno pravico do umetne prekinitve nosečnosti, privedla do umiranja nosečnic. Znanstveni podatki že desetletja potrjujejo, da varen in zakonit dostop do splava rešuje življenja. "Dokazi so neovrgljivi. Omejevanje splava ženske sili v nevarne prekinitve nosečnosti, ki se končajo z zdravstvenimi zapleti ali smrtjo. Omejevanje splava prav tako neprimerljivo bolj prizadene ženske iz najbolj revnih in obrobnih skupnosti," je dejal Tedros. Dodal je, da česa takega res niso pričakovali od ZDA, ki so v zadnjih letih podpirale številne programe zdravja nosečnic po državah v razvoju, vključno z dostopom do reproduktivne zdravstvene nege. "Upali smo, da bodo ZDA še naprej vodile pri tem vprašanju." Glavna znanstvenica WHO Soumya Swaminathan je dodala: "Zanikanje dostopa do varnega splava je enako kot zanikanje dostopa do zdravila, ki rešuje življenje. Moje izkušnje z delom v Indiji dokazujejo, da je dostop do varnega splava ukrep, ki rešuje življenja." Prepoved splava po njenih besedah zagotovo ne bo zmanjšala njihovega števila, nosečnice, ki bodo šle na manj varen splav, pa bodo tvegale svoje življenje.
Vrhovno sodišče ZDA je prejšnji teden razveljavilo lastno odločitev iz leta 1973 v primeru Roe proti Wade, ki je ženskam v ZDA zagotovila pravico do splava. Ukrep vrhovnega sodišča vrača odločanje o splavu v roke zveznih držav, pri čemer bodo tiste, ki jih vodijo republikanci, splav prepovedale. Nekatere so to že storile.
Vpleteni akterji in njihove pozicije
V razpravo o pravici do splava so vključeni različni akterji, ki zastopajo različna stališča:
- Protestniki proti omejevanju splava (Pro-choice): Zagovarjajo pravico žensk do odločanja o lastnem telesu in reproduktivnih pravicah. Poudarjajo, da je dostop do varnega in legalnega splava ključen za zdravje in dobro počutje žensk, ter da prepoved splava ne zmanjša njegovega števila, temveč povečuje tveganje za nevarne in smrtno nevarne posege.
- Nasprotniki splava (Pro-life): Zagovarjajo pravico do življenja od spočetja dalje in menijo, da je splav umor. Poudarjajo znanstveno dejstvo, da je človeško življenje prisotno od spočetja. Nekateri med njimi (kot je Pohod za življenje v Sloveniji) se zavzemajo tudi proti evtanaziji.
- Politične stranke: Konzervativne stranke (kot PiS na Poljskem) pogosto podpirajo omejevanje ali prepoved splava, medtem ko liberalnejše stranke zagovarjajo ohranitev ali razširitev pravice do splava.
- Verske institucije: Katoliška cerkev na Poljskem podpira zaostrovanje zakonodaje o splavu, medtem ko v drugih državah in kontekstih obstajajo različna stališča.
- Mednarodne organizacije: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svet Evrope izražajo zaskrbljenost nad omejevanjem pravice do splava in opozarjajo na kršitve človekovih pravic ter zdravstvene posledice.
- Aktivistične skupine: Mladinski forumi in druga društva se aktivno vključujejo v javno razpravo in organizirajo proteste za ali proti pravici do splava.
Vprašanje splava ostaja eden najbolj perečih etičnih, socialnih in političnih problemov sodobne družbe, ki zahteva nenehno dialog in razmislek o temeljnih človekovih pravicah ter odgovornostih.