Manica Janežič Ambrožič, slovenska novinarka, urednica in televizijska voditeljica, je osebnost, ki je pustila pomemben pečat v slovenskem javnem mediju, Televiziji Slovenija (TVS). Njena kariera, ki se je začela leta 1994, je zaznamovana z ambicioznimi projekti, voditeljskimi izzivi in odgovornimi uredniškimi pozicijami, ki so jo postavile v središče pomembnih medijskih in internih dogajanj.
Zgodnja kariera in vzpon do uredništva
Rodila se je 22. januarja 1973 v Slovenj Gradcu, otroštvo in mladost pa je preživela v Žalcu. Svojo novinarsko pot je začela na TV Slovenija leta 1994, kjer se je hitro uveljavila kot zanesljiva in prodorna novinarka. Njena zvestoba nacionalni radiotelevizijski hiši je bila očitna skozi celotno kariero. Med letoma 1998 in 2018 je vodila osrednjo informativno oddajo TV Dnevnik, s čimer si je pridobila široko prepoznavnost in zaupanje gledalcev.

Njen ambiciozni pristop je leta 2018 privedel do prevzema vloge odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija. Ta štiriletni mandat je začela 26. marca 2018, na predlog tedanje direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj, ko je zamenjala v. d. odgovornega urednika Vanjo Vardjana. Ob prevzemu te funkcije je izrazila svojo zavezanost mediju in poslanstvu javne radiotelevizije, kljub zavedanju o grenkih trenutkih, ki jih prinaša delo na takšnem položaju. Poudarila je, da je biti novinar privilegij, ki omogoča vpogled v dogajanje, hkrati pa je pomembno ostati del zgodbe in ne postati sam novica.
Izkušnje z zunanjepolitičnim novinarstvom in dokumentarnimi vsebinami
Poleg vodenja osrednjih oddaj se je Manica Janežič Ambrožič posvečala tudi zunanjepolitičnemu novinarstvu. Kot dolgoletna novinarka zunanjepolitične redakcije je poročala z najrazličnejših mednarodnih dogodkov, s poudarkom na temah, ki se dotikajo Evropske unije. Njena poročanja so vključevala ključne zgodovinske trenutke, kot je bilo poročanje o vstopu Slovenije v EU leta 2004, in sodobne konflikte, kot je bilo poročanje iz Ukrajine leta 2024. Pripravila je tudi več dokumentarnih oddaj, vodila predvolilna soočenja ter oddajo Zrcalo tedna in intervjuje, kar je pričalo o njeni vsestranskosti in globokem razumevanju novinarskega dela.
Pregled specializacije iz politike, politike in zunanjih zadev
Spori in izzivi: primer cenzure in nesoglasja z vodstvom
Kariera Manice Janežič Ambrožič ni minila brez kontroverz. Maja 2021 je bila v javnosti objavljena korespondenca z novinarjem Nejcem Krevsom glede prispevka za oddajo Odmevi, ki naj bi vključeval pogovor z izraelskim veleposlanikom v Sloveniji med oboroženim konfliktom med Izraelom in Palestino. Janežič Ambrožičeva je objavo zavrnila, ker naj bi vsebovala le enostranski pogled. Novinar je o očitkih seznanil Programski svet RTV Slovenija, medtem ko je Ambrožičeva očitke zavrnila. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski je sicer ugotovila, da ni šlo za nedovoljen poseg v novinarsko vsebino ali cenzuro, vendar je primer sprožil javno razpravo o novinarski neodvisnosti.
Junija 2021 se je znašla v središču spora med tedanjo direktorico TV Slovenija Natalijo Gorščak in generalnim direktorjem RTV Slovenija Andrejem Grahom Whatmoughom. Gorščakova je večkrat izjavila, da je bila odstavljena, ker ni razrešila odgovorne urednice Informativnega programa, kot je to od nje zahteval generalni direktor. Te izjave so nakazovale na pritisk vodstva na uredništvo in morebitna nesoglasja glede kadrovskih in programskih odločitev.
Odstop z mesta odgovorne urednice in programsko-produkcijske spremembe
V začetku leta 2022 so se pojavile informacije o načrtovanih spremembah v programsko-produkcijskem načrtu Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Te spremembe naj bi bile nujne zaradi kadrovskega primanjkljaja in padca gledanosti informativnih oddaj. Napovedane so bile ukinitve nekaterih dopoldanskih Poročil, Dnevnikovega izbora in oddaje Politično, skrajšanje osrednjih informativnih oddaj TV Dnevnik in Odmevi ter drugih oddaj.

Te napovedi so verjetno botrovale odstopu Manice Janežič Ambrožič z mesta odgovorne urednice Informativnega programa. Sindikat novinarjev Slovenije je njen odstop obžaloval, a ga tudi razumel, saj se ni strinjala s krčenjem programskih vsebin in kadrovskih virov. Za vodstvo RTVS je bil njen odstop "popolno presenečenje", saj jo je v. d. direktorja TV Slovenija Valentin Areh pozival, naj ne odstopi. Kljub odstopu je vodstvo RTVS sklenilo, da novega vršilca dolžnosti odgovornega urednika ne bo imenovalo, temveč bo to delo še naprej opravljala Janežič Ambrožičeva, kar je nakazovalo na zapletenost situacije in iskanje rešitev.
Osnutek programsko-produkcijskega načrta je bil obravnavan na programskem svetu RTVS, kjer je bil nedvomno deležen razprave tudi njen odstop. Predsednik programskega sveta Ciril Baškovič je napovedal, da lahko svet opravi informativno razpravo in se v nadaljevanju vključi v postopek imenovanja novega odgovornega urednika, če kandidat ne bi dobil podpore uredništva.
Vodenje oddaje Odmevi in priznanja
Kljub odstopu z uredniške pozicije je Manica Janežič Ambrožič ostala aktivna na TVS. Iz promocijskih videov ob prenovi osrednjega studia je sklepati, da je prevzela vodenje oddaje Odmevi. Oddaja Odmevi, ki je bila prvič predvajana 6. januarja 1997, je znana po svojih poglobljenih analizah in razpravah o aktualnih temah.
Njena kariera je bila nagrajena z več priznanji. Nominirana je bila za nagrado viktor, ki jo je leta 2017 tudi prejela za najboljšo voditeljico informativne oddaje. Leta 2019 je postala vitezinja nacionalnega reda za zasluge Francoske republike. Leta 2025 je prejela RTV-priznanje za posebne dosežke, saj je vodila številne najodmevnejše projekte Televizije Slovenija v preteklem letu.
Nadzorni svet in notranji spori
V ozadju kadrovskih in programskih sprememb v informativnem programu so se odvijali tudi zapleteni notranji spori znotraj RTVS, zlasti v zvezi z delovanjem nadzornega sveta. Nadzorni svet je zahteval dodatna pojasnila glede poslovanja od generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, vendar je namestnik predsednika nadzornega sveta Borut Rončević vložil tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov, saj naj bi se seja sklicala mimo njega.
Zapletena situacija se je nadaljevala z menjavami predsednikov nadzornega sveta in vmešavanjem vlade ter upravnega sodišča. Tomšičeva prepričanost o neveljavnosti sklepov o imenovanju Janeza Čadeža za predsednika nadzornega sveta je privedla do tega, da je sam sklical sejo, ki pa je ni bilo mogoče izpeljati, ker direktor RTVS Grah Whatmough ni dovolil vstopa v prostore RTVS. Obe strani sta se sklicevali na pravna mnenja različnih odvetniških družb, kar je nakazovalo na globoko pravno in organizacijsko negotovost znotraj javne radiotelevizije. Ta situacija je močno okrnila nadzorno funkcijo organa, saj so se nadzorniki bolj ukvarjali s formalnimi vprašanji kot z vsebino. Kljub temu je Tomšič napovedal vztrajanje pri izvajanju nadzorne funkcije.
Osebni pogled in prihodnost
Manica Janežič Ambrožič je v nekaterih intervjujih izrazila svojo globoko predanost hiši in njenemu poslanstvu, kljub grenkim izkušnjam. Poudarila je pomen javnega medija, ki mora spremljati novice in jih postavljati v kontekst. Ko novinar sam postane novica, je to po njenem mnenju slabo za družbo. Opozorila je tudi na nevarnost poseganja centrov moči v novinarstvo, še posebej v javnih medijih, ter na sovražni diskurz, ki ga generira politika, še posebej do žensk na izpostavljenih položajih.
Njena kariera na TVS je tako prepletena z osebnimi dosežki, uredniškimi izzivi in širšimi organizacijskimi ter vsebinskimi vprašanji, ki zaznamujejo delovanje javnega medija v sodobnem času. Prihodnost informativnega programa TVS, v katerem je Manica Janežič Ambrožič odigrala pomembno vlogo, ostaja izziv, ki bo odvisen od reševanja notranjih sporov, programskih strategij in zagotavljanja novinarske neodvisnosti.
