Materinski dopust je ključen element zakonodaje, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke v Sloveniji. Njegov temeljni namen je omogočiti staršem lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti ter spodbujati enakopravnejšo delitev starševskih pravic in odgovornosti med spoloma. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih tako določa pravice do različnih oblik starševskih dopustov in nadomestil, pri čemer materinski dopust predstavlja eno najpomembnejših pravic v tem sklopu.
Razumevanje materinskega dopusta
Materinski dopust je najstarejša in najbolj obširno poznana oblika porodniškega dopusta. Namenjen je neposredno materi, ki se pripravlja na porod ter po njem okreva in neguje novorojenčka. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni. Ta čas je razdeljen na obdobje pred porodom in obdobje po porodu. Prvih 28 dni dopusta je namenjenih pripravi na porod, medtem ko preostalih 77 dni po porodu pokriva nego in varstvo otroka ter zagotavlja zaščito materinega zdravja v času poroda in po njem. Materinski dopust je delno obvezen; vsaka mati mora izkoristiti vsaj 15 dni materinskega dopusta, bodisi pred porodom ali po njem, kar je zakonsko določeno. Pomembno je poudariti, da je materinski dopust potrebno koristiti v enem kosu, saj ga ni mogoče deliti na manjše dele.
Odločitev o trajanju materinskega dopusta in času njegovega začetka sprejme materin ginekolog. Slednji lahko predlaga začetek dopusta do 28 dni pred predvidenim porodnim rokom. V primeru, da se materinski dopust ne začne 28 dni pred predvidenim porodom, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov. V zelo redkih primerih je do materinskega dopusta upravičen tudi oče oziroma druga odgovorna oseba, vendar je to izjema, ki se nanaša na specifične okoliščine.
Očetovski dopust in starševski dopust: enakopravnejša vloga očetov
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih prav tako zagotavlja pravico do očetovskega dopusta, ki je namenjen izključno očetom. Ta dopust lahko traja skupno 30 dni, pri čemer se lahko oče odloči, da ga bo razdelil na dva dela. Za prvih 15 dni očetovskega dopusta, ki je očetu na voljo takoj po porodu, država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Ta del dopusta traja 15 dni in ga mora oče izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Za preostalih 55 dni očetovskega dopusta država krije plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Drugi del očetovskega dopusta je potrebno koristiti najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole. Za razliko od matere, se lahko oče odloči za le delno odsotnost od dela v času dopusta.
Največ nejasnosti se pogosto pojavlja glede starševskega dopusta, saj se informacije o njem pogosto prekrivajo z materinskim in očetovskim dopustom. Starševski dopust pripada obema staršema in se prične takoj po izteku materinskega dopusta. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, kar pomeni skupno do 320 dni na družino. Vendar pa mati ne more prenesti vsega dopusta na očeta; lahko prenese do 100 dni dopusta. Preostalih 60 dni dopusta je neprenosljivih in jih lahko koristi samo mati. Po drugi strani lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih in jih lahko koristi samo on. Eden od staršev mora starševski dopust koristiti neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. Ta del dopusta se lahko izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Kako izračunamo višino porodniške
Pravne podlage in zgodovinski razvoj
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih (ZSDP-1) iz leta 2014 predstavlja glavno pravno podlago za urejanje teh pravic. Njegov predhodnik, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) iz leta 2013, prav tako vsebuje določbe, ki se nanašajo na starševsko varstvo. Pravica do starševskega varstva in s tem povezane pravice so bile v Sloveniji predmet postopnega razvoja. V poznih štiridesetih letih 20. stoletja je porodniški dopust trajal 84 dni, v petdesetih letih se je podaljšal na 105 dni, v šestdesetih na 135 dni. V osemdesetih letih je bil sprejet 6-mesečni porodniški dopust, kasneje pa je bila zakonsko sprejeta možnost delitve porodniškega dopusta med starše. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto in je vključeval 100-odstotno nadomestilo plače. V obdobju prehoda v nov politični in ekonomski sistem sta Zakon o starševstvu in družinskih prejemnikih ter Zakon o delovnih razmerjih še dodatno spodbujala enakopravnejše sodelovanje obeh staršev pri skrbi za otroke. Leta 2003 so očetje v Sloveniji poleg že uveljavljenega enoletnega starševskega dopusta dobili pravico do dodatnih 15 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko porabijo v času 105 dni materinskega dopusta.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je materinski dopust uvedla leta 1952 s konvencijo o zaščiti mater. V poročilu iz leta 2010 je ILO navedla, da je 51 odstotkov držav po svetu zagotavljalo porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov, 20 odstotkov držav pa 18 tednov ali več. Tretjina držav je zagotavljala 12- do 13-tedenski dopust.
Finančni vidiki in nadomestila
Med materinskim dopustom je mati upravičena do 100% povprečnega osnovnega dohodka, pri čemer zgornje meje pri prejemkih ni. Osnova za izračun materinskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred nastopom dopusta. Po poročilu je v primeru, ko oseba ni zavarovana za starševsko varstvo, a je bila zavarovana vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, osnova za izračun nadomestila določena po posebnih pravilih, ki upoštevajo minimalni dohodek in davke. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.
Za prvih 15 dni očetovskega dopusta država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za preostalih 55 dni pa se plačajo prispevki za socialno varnost od minimalne plače. V času starševskega dopusta je eden od staršev, ki je upravičen do denarnega nadomestila, upravičen do stoodstotnega deleža osnove. Pristojni za dodeljevanje in določanje denarnih zneskov nadomestil so centri za socialno delo, ki podatke pridobijo sami preko Finančne uprave Republike Slovenije. Starši, ki niso zavarovani za starševsko varstvo, so prav tako upravičeni do starševskega dodatka za čas odsotnosti, pa tudi do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoj za pridobitev dodatka je stalno prebivališče v Sloveniji.
Vplivi na zaposlovanje in kariero
Zagovorniki porodniškega dopusta menijo, da ta pripomore k zdravju otroka in izboljša pozicijo ženske na delovnem mestu. Vendar pa je manj znanega o vplivu porodniškega dopusta na ekonomijo organizacije. Avtorji ob pregledu literature ugotavljajo, da vse tovrstne prekinitve dela vključujejo t.i. »wage penalty« oziroma znižanja plač zaposlenih. Raziskava na slovenskem vzorcu je pokazala, da je bila pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju skoraj četrtina staršev vprašanih o načrtih glede otrok, pri čemer je bilo to vprašanje pogosteje zastavljeno ženskam (28%) kot moškim (3%).
Raziskave kažejo, da je materinstvo lahko povezano z diskriminacijo na trgu dela. Correll, Benard in Paik ugotavljajo, da so bili udeleženci v vlogi selekcijskih kadrovikov pristranski v prid očetom, matere pa so bile v očeh delodajalcev videne kot manj kompetentne, manj predane, manj primerne za zaposlitev ali napredovanje in si nasploh zaslužijo nižje plače. Podatki iz Slovenije potrjujejo te ugotovitve, saj so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem; dobra petina žensk in le 3% moških je imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očeti večkrat onemogočeno napredovanje, poročale so o več dodatnih obremenitvah na delovnem mestu, o poslabšanju odnosov z nadrejenimi po rojstvu otroka pa je poročalo 13 % anketirank in le 3 % anketirancev.
Nekatere matere, ki se ob koncu porodniškega dopusta soočajo z vrnitvijo na delovno mesto, ob tem občutijo separacijsko anksioznost. Gre za neprijeten čustveni občutek krivde, žalosti ali skrbi, ki je povezan z izkušnjo ločitve od otroka. Matere se pogosto počutijo krive, ker otroka v času delovnika dajejo v varstvo, so zaskrbljene glede ustreznosti varstva in otrokovega počutja. Težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja, poslabšanje odnosa z nadrejenimi, večje tveganje za prekinitev delovnega razmerja ter razlike v višinah plač so lahko posledica različnih percepcij moških in žensk na delovnem mestu.
Vpliv na razvoj otroka in družinsko dinamiko
Teorije navezanosti, kot sta jih razvila Bowbly in Ainsworth, so sprožile val raziskav o učinkovanju vključitve otroka v vrtec ter o pomembnosti interakcije med odraslo osebo (materjo) in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Bowbly je na osnovi svojih raziskav izoblikoval negativna stališča do vključevanja otrok v vrtec, saj je menil, da je najboljše vzgoje otrok deležen s strani matere in je posledično nasprotoval zaposlovanju le-teh. V obdobju specifične navezanosti (med 2. in 6. mesecem starosti) otroci razvijejo strah pred tujimi osebami, ki je še posebej močan okoli osmega meseca. V tem obdobju otrok uporablja selekcionirano logiko oseb, na katere se navezuje - osebe, ki so mu znane, morajo biti prisotne v njegovem okolju od 6. meseca dalje. Zgodnja vključitev otroka v vrtec pa je ugodna predvsem za otroke iz družin, kjer ni dovolj čustvene podpore in kjer imajo otroci slabše možnosti za spoznavni razvoj.
Druge oblike podpore in pomoči
Poleg osnovnih pravic do starševskih dopustov, zakonodaja v Sloveniji predvideva tudi druge oblike podpore za družine z otroki. Sem spadajo enkratna pomoč ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu potrebne opreme za novorojenčka, ter dodatki za družine s tremi ali več otroki. Za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, je zagotovljen dodatek za nego otroka, ki znaša določeno mesečno nadomestilo. V primerih, ko eden od staršev ali druga oseba prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami, je upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Prijavitev in postopki
Za koriščenje vsakega tipa porodniškega dopusta mora zaposleni poskrbeti za oddajo vseh potrebnih vlog. Materinski in starševski dopust se lahko uveljavljata istočasno, pri čemer je treba upoštevati, da je potrebno starševski dopust koristiti najmanj 30 dni po zaključku materinskega dopusta. Očetovski dopust se koristi takoj po rojstvu otroka. Delojemalci so dolžni delodajalcu sporočiti namero koriščenja dopusta vsaj 30 dni pred koriščenjem vsakega tipa dopusta. Vloge za materinski, očetovski in starševski dopust se vlagajo na center za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče vlagatelja.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je bil deležen sprememb, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023. Te spremembe se nanašajo na vlagatelje, katerih otrok je bil rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali zanj podeljena starševska skrb sorodniku po tem datumu.
tags: #materinski #dopust #oopi