Pravilna prehrana je temelj zdravja in pravilnega razvoja vsakega otroka, še posebej v najzgodnejših obdobjih življenja. V prvih mesecih je dojenček v celoti odvisen od svojih staršev, da mu zagotovijo ustrezno prehranjevanje, ki bo podprlo njegovo rast in razvoj. Ta članek se poglobi v priporočila glede prehranjevanja dojenčkov, od izključnega dojenja ali hranjenja z mlečno formulo do postopnega uvajanja dopolnilne hrane in prehoda na družinsko prehrano.
Prvih šest mesecev: Izključno dojenje ali mlečna formula
Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz "izključno dojenje" pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Nekateri dojenčki, na primer v primerih hipogalaktije matere, po nasvetu pediatra potrebujejo dodatek mlečne formule. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, ga po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka.
Pomembno je poudariti, da zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Potrebe dojenčkov po tekočini se povečajo šele ob uvajanju dopolnilne prehrane, ko se jim prične redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.
V primerih težav z dojenjem (»premalo mleka«, hipogalaktija matere, nezadostno pridobivanje na telesni masi …) ali izbrizgavanjem mleka se mati svetuje, da se obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih.
Uvajanje dopolnilne hrane: Pomemben mejnik
Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane v šestem mesecu starosti. V dogovoru s pediatrom lahko z uvajanjem pričnemo tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti dojenčka. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem preveč dolgo; hrana se naj ne uvaja po 26. tednu starosti.
Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama, in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit. V tej starosti mlečna prehrana ne zadosti več potrebam rastočega organizma ne po količini (kalorijah) ne po kakovosti (potrebe po vitaminih, predvsem vitaminu C, mineralih, predvsem železu, elementih v sledovih, esencialnih maščobnih kislinah, vlakninah in balastnih snoveh). Z dohranjevanjem dojenčka naučimo žvečiti, navajamo ga na nove okuse in gostoto hrane. Nenazadnje predstavlja dohranjevanje tudi postopno odstavljanje od prsi in s tem navajanje na način prehranjevanja odraslih. Vendar pa z uvajanjem dopolnilne hrane ne bodimo nestrpni in ne prehitevamo otrokovih razvojnih možnosti, saj bo jedel z žlico, žvečil in se hranil sam še celo življenje, dojenček pa je le prvo leto svojega življenja.
Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo; morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno.
V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje, v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
Po dopolnjenem 6. mesecu ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučke, korenček, kolerabico, brokoli, cvetačo). Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo še z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov. Pomembno je, da se pri uvajanju novih živil držimo priporočil glede zaporedja uvajanja, da bi zmanjšali tveganje za alergije.
dr. Golobova pri Izidori; Uvajanje goste hrane za dojenčke po novih smernicah
Prehod na družinsko prehrano
Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. To pomeni, da se otrokova prehrana postopoma približuje prehrani ostalih družinskih članov, pri čemer pa je še vedno pomembno upoštevati nekatere specifične potrebe in omejitve otroka.
Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Vendar pa je pri otrocih z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom priporočljivo uvajanje alergenih živil čim prej po dopolnjenem 4. mesecu starosti, saj lahko v teh primerih prehranski alergeni prehajajo v telo preko poškodovane kože, kar lahko spodbudi oralno toleranco in prepreči razvoj alergij.
Posebnosti prehranjevanja
Dodatki vitamina D se dajejo dojenčku zaradi dejstva, da jih v mlečni oziroma dopolnilni hrani ni dovolj za pravilno rast in razvoj otroka. V nekaterih primerih, kot je omenjeno, dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule.
V petem poglavju prvega dela knjižice "Prehrana dojenčka" na kratko omenimo vegetarijansko, vegansko in makrobiotično prehrano otrok, ki jo pediatri odsvetujejo.
Pomembnost raziskav in strokovnih smernic
Raziskave, kot je bila pilotna longitudinalna študija, izvedena v osrednjeslovenski regiji leta 2009 in 2010, s 333 udeleženkami, poudarjajo pomen pravilne prehranske prakse. Ugotovitve te študije kažejo, da so matere v porodnišnici vzpostavljale dojenje v skoraj vseh primerih, nato pa je dojenje upadalo. V četrtem mesecu dojenčkove starosti so matere v večji meri pričele z dodajanjem mešane prehrane, kar je sicer v skladu s priporočili, se pa vrstni red dodajanja živil ni vedno skladal z njimi.
Rezultati raziskave kažejo, da se z višanjem starosti in izobrazbe matere podaljšuje trajanje dojenja, povečuje se količina zdravih dejavnikov in znižuje količina nezdravih dejavnikov v prehranjevanju otroka. Kaže, da bi predvsem mlajše matere in tiste z nižjo stopnjo izobrazbe potrebovale posebno skrb glede dojenja ter prehranjevanja dojenčkov.
Knjižica "Prehrana dojenčka" je bila večkrat posodobljena v skladu z zadnjimi dognanji in smernicami evropskega združenja za otroško prehrano (ESPGHAN). V zadnjem ponatisu sledimo najnovejšim smernicam, ki jih je ESPGHAN izdal leta 2017. Smeri razvoja v prehrani dojenčkov se nenehno spreminjajo, zato je ključnega pomena, da starši poiščejo najnovejše in strokovno podprte informacije.
Vloga staršev in strokovnjakov
Kljub pogosto visoki zdravstveni prosvetljenosti pa otroški zdravniki še vedno večkrat opažajo pomanjkljivo samozaupanje nekaterih mladih staršev. Pomagata jim lahko medicinska sestra in pediater v otroški posvetovalnici. V knjižici, ki je pred vami, boste našli odgovore na najpomembnejša vprašanja glede prehrane vašega dojenčka: kaj, kdaj in koliko hrane ponuditi otroku glede na njegovo starost. Zato vam, spoštovani starši, svetujemo, da v primeru, ko vam napotki iz pričujoče knjižice ne zadoščajo, težave glede prehrane vašega nadebudneža zaupate strokovnjakom v otroški posvetovalnici (še preden se posvetujete z dobronamernimi sosedami). Ob primerni zdravi prehrani, ki bo nenazadnje potekala v veselem, domačem vzdušju, bo vaš dojenček primerno rastel in se razvijal.