Od rojstva do prvih korakov: Celovit vodnik po razvoju dojenčka

Prihod novega družinskega člana je eden najlepših dogodkov v življenju, ki prinaša neizmerno radost, ljubezen in nove izzive. V prvih mesecih in letu dni po rojstvu se dojenček hitro razvija, kar staršem pogosto postavlja vprašanja o njegovem napredku. Ta vodnik ponuja vpogled v ključne vidike razvoja dojenčka, od prvih dni življenja do prvih samostojnih korakov, ter ponuja praktične informacije o administrativnih postopkih in podpori, ki je na voljo mladim družinam.

Prvi koraki v življenje: Administrativni in praktični vidiki ob rojstvu

Že pred prihodom dojenčka na svet ali takoj po njem se starši soočijo z vrsto administrativnih opravil. Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka takoj po poteku materinskega dopusta. Starša izbereta osebno ime otroka sporazumno in ga prijavita katerikoli upravni enoti najpozneje v 30 dneh po rojstvu. Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka.

Po rojstvu je nujno otroka prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Starši lahko izberejo splošnega osebnega zdravnika za otroka med zdravniki specialisti pediatrije ali šolske medicine. Za otrokov potni list lahko zaprosite takoj po rojstvu otroka. Izpisek iz matičnega registra prejmete po rojstvu otroka na dom. Če potrebujete več izvodov izpiskov, morate za njih zaprositi sami.

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let (v letu, ko se vloži zahtevek) ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ali otroka eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti. Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

V vrtec lahko kadarkoli med letom vpišete otroka, ki je dopolnil starost 11 mesecev, če ne uveljavljate več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Ob vpisu otroka v vrtec lahko na centru za socialno delo zaprosite za subvencijo za znižano plačilo vrtca. Nekatere občine svojim občanom ob rojstvu otroka nudijo različne vrste pomoči.

Gibalni razvoj dojenčka: Od prvih gibov do prvih korakov

Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.

Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec

V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.

Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec

V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.

Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec

Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.

Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec

Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.

Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec

Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.

Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec

Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.

Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec

Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale. Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.

Gibalni razvoj dojenčka: Stoja

Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.

Gibalni razvoj dojenčka: Hoja

Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.

Teža in velikost dojenčka: Okvirne vrednosti in spremljanje razvoja

Se vam poraja vprašanje, kakšna bo teža in velikost vašega otroka ob rojstvu? Novorojenčki se rodijo z različno telesno težo in velikostjo, prav tako se razvijajo različno, zato so navedene vrednosti le okvirne. Ker pa mamice rade spremljamo, koliko bi moral otrok velik in tehtati, si pomagamo z okvirno tabelo, ki se nahaja spodaj. Preberite tudi, ali je prenizka oz. previsoka teža dojenčka lahko vzrok za skrb.

Porodna teža dojenčka

Zdrav otrok podvoji svojo porodno težo v petih mesecih in potroji do svojega prvega rojstnega dneva. V prvih treh mesecih je tedenski prirast okoli 175-200 g, v drugem četrtletju leta 140 do 170 g in v drugi polovici prvega leta od 80 do 100 g.

Ob rojstvu so dečki običajno veliki v povprečju od 46,4 do 54,4 cm in tehtajo od 2,5 do 4,2 kg, deklice pa 2,4-3,8 kg in so velike v povprečju od 45,4 do 52,9 cm. Ob enem letu so dečki običajno veliki 71,7-81,2 cm in tehtajo od 8,4 do 12 kg, deklice pa so velike od 69,8 do 79,1 cm in tehtajo v povprečju od 7,8 do 11,2 kg.

Teža in velikost otroka v tabeli (ločeno za deklice in dečke, v prvih dveh letih življenja)

Teža dojenčka po posameznih mesecih (do enega leta)

• Ob rojstvu: Povprečna teža: 2,5 - 4,3 kg. Novorojenčki ob rojstvu običajno tehtajo med 2,5 in 4,3 kg. Fantki so običajno nekoliko težji od deklic.
• 1. mesec: Povprečna teža: 3,2 - 5,5 kg. V prvem mesecu dojenček hitro pridobiva na teži. Običajno dojenčki v prvih dneh izgubijo nekaj porodne teže, vendar jo v nekaj tednih pridobijo nazaj.
• 2. mesec: Povprečna teža: 4,0 - 6,6 kg. Dojenčki v tem obdobju povprečno pridobijo okoli 150-200 gramov na teden.
• 3. mesec: Povprečna teža: 4,5 - 7,5 kg. Dojenček še naprej hitro pridobiva težo. Pridobivanje teže je pomembno, saj je znak ustrezne prehrane in razvoja.
• 4. mesec: Povprečna teža: 5,1 - 8,1 kg. Dojenček bo morda že podvojil svojo porodno težo, kar je normalno pri hitrem razvoju v prvih mesecih.
• 5. mesec: Povprečna teža: 5,5 - 8,7 kg. Pridobivanje teže je še vedno izrazito, vendar se lahko nekoliko upočasni v primerjavi z zgodnejšimi meseci.
• 6. mesec: Povprečna teža: 6,0 - 9,2 kg. V tej fazi so dojenčki običajno podvojili svojo porodno težo. Začnejo raziskovati okolico in porabljati več energije.
• 7. mesec: Povprečna teža: 6,4 - 9,6 kg. Teža dojenčka se še naprej povečuje, vendar se rast lahko začne nekoliko upočasnjevati, ko se dojenček več giblje.
• 8. mesec: Povprečna teža: 6,7 - 10,0 kg. V tem obdobju lahko dojenček začne plaziti, kar lahko vpliva na pridobivanje teže, saj porabi več energije.
• 9. mesec: Povprečna teža: 7,0 - 10,4 kg. Teža še naprej narašča, vendar v počasnejšem tempu. Dojenček je vse bolj aktiven.
• 10. mesec: Povprečna teža: 7,2 - 10,7 kg. Dojenčki v tej starosti pogosto poskušajo vstajati in se premikati ob pohištvu, kar vpliva na njihovo porabo energije.
• 11. mesec: Povprečna teža: 7,4 - 11,0 kg. Telesna teža se povečuje počasneje kot v prvih mesecih, vendar še vedno narašča.
• 12. mesec: Povprečna teža: 7,5 - 11,3 kg. Pri enem letu so dojenčki običajno potrojili svojo porodno težo. Razlike v teži so pri tej starosti lahko precejšnje, odvisno od genetskih in okoljskih dejavnikov.

Velikost dojenčka po mesecih (do enega leta)

• 1. mesec: Dolžina: 48-53 cm. Teža: Dojenček raste zelo hitro. V prvem mesecu pridobi približno 3-4 cm v dolžino.
• 2. mesec: Dolžina: 52-56 cm. Rast: Dojenček v tem času pridobi približno 1-2 cm na mesec.
• 3. mesec: Dolžina: 54-60 cm. Opazna sprememba: Dojenček bo zdaj bolj podoben dojenčku kot novorojenčku, z večjo dolžino in bolj čvrsto zgradbo telesa.
• 4. mesec: Dolžina: 58-63 cm. Rast: Dojenček raste hitreje v dolžino in je bolj aktiven, kar podpira njegovo fizično rast.
• 5. mesec: Dolžina: 60-65 cm. Razvoj: Dojenček se v tej starosti začne bolj gibati in opazno raste, tako v dolžino kot v teži.
• 6. mesec: Dolžina: 62-67 cm. Mejnik: Dojenček lahko do te starosti podvoji svojo porodno težo in še naprej redno raste v dolžino.
• 7. mesec: Dolžina: 64-69 cm. Rast: Rast se lahko nekoliko upočasni v primerjavi z začetnimi meseci, vendar bo otrok še naprej dodajal na dolžini in telesni teži.
• 8. mesec: Dolžina: 66-71 cm. Razvoj: Dojenček je vse bolj aktiven, kar še naprej vpliva na njegovo fizično rast.
• 9. mesec: Dolžina: 67-73 cm. Mejnik: Obdobje plazenja in raziskovanja okolice je v polnem teku, kar prispeva k krepitvi mišic in zdravemu razvoju.
• 10. mesec: Dolžina: 68-74 cm. Rast: Dojenček raste zmerno, zdaj je bolj aktiven in postaja čedalje močnejši.
• 11. mesec: Dolžina: 69-75 cm. Razvoj: Zdaj se začnejo pojavljati prvi poskusi stoje ali hoje, kar dodatno vpliva na razvoj mišic in telesne rasti.
• 12. mesec: Dolžina: 71-76 cm. Končni mejnik prvega leta: Dojenček bo ob svojem prvem rojstnem dnevu dosegel povprečno dolžino med 71 in 76 cm in približno potrojil svojo porodno težo.

Rast dojenčka v prvem letu je zelo hitra in se od otroka do otroka lahko nekoliko razlikuje. Pomembno je, da redno spremljate rast in razvoj pri pediatru, ki bo s pomočjo grafov rasti ocenil, ali vaš otrok normalno napreduje. Pri sledenju rasti in razvoju dojenčka vam je lahko v pomoč beležnica za redno zapisovanje podatkov. Dnevno vanjo zabeležite podatke na primer o količini popitega mleka med dojenjem, pogostosti hranjenja, teži in splošnem vedenju dojenčka. To vam lahko pomaga hitreje opaziti spremembe in pediatru jasno predstaviti vaša opažanja.

Kdaj se posvetovati s pediatrom

Dojenčki običajno sledijo svoji rasti po določenih percentilnih krivuljah, ki jih pediater preverja ob rednih pregledih, vendar: Vsak dojenček je edinstven, zato so lahko zgornje številke samo okvirne. Nekateri dojenčki rastejo hitreje, drugi počasneje, kar je lahko povsem normalno. Če je vaš dojenček bistveno pod ali nad temi okvirji, je priporočljivo posvetovanje s pediatrom. Poleg teže je pomembno spremljati tudi druge znake zdravega razvoja, kot so dolžina (višina), obseg glave, motorične sposobnosti in splošno počutje.

Posvetujte se s pediatrom, če dojenček:

• ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo,
• ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita,
• kaže izrazito zmanjšano aktivnost.

Če dojenček zavrača hranjenje ali se med njim počuti nelagodno, obiščite pediatra, ki bo ocenil stanje in predlagal ustrezno ukrepanje, kot so prilagoditve prehrane ali dodatne preiskave. Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj zdravstvenih težav.

Dejavniki, ki vplivajo na telesno težo dojenčka

• Genetika: Teža in velikost staršev vplivata na dojenčkovo telesno težo, saj lahko večji starši rodijo večje otroke.
• Trajanje nosečnosti: Dojenčki, rojeni prezgodaj, imajo običajno nižjo težo, medtem ko tisti, rojeni po predvidenem terminu, pridobijo več teže.
• Prehrana matere: Ustrezna prehrana med nosečnostjo je ključna. Podhranjenost lahko povzroči nižjo težo, prekomerno hranjenje pa višjo težo otroka.
• Zdravje matere: Gestacijski diabetes, visok krvni tlak in druge bolezni lahko vplivajo na težo dojenčka.
• Število dojenčkov: Dvojčki ali trojčki so običajno manjši, ker si delijo hranila in prostor v maternici.
• Kajenje, alkohol in droge: Ti dejavniki lahko povzročijo nižjo težo in zaplete pri razvoju.
• Stres med nosečnostjo: Povišan stres lahko vpliva na rast ploda in povzroči nižjo porodno težo.

Posebnosti v razvoju in razvojne motnje

Medtem ko večina dojenčkov napreduje po pričakovanih tirnicah, se lahko pojavijo tudi specifične situacije, ki zahtevajo pozornost staršev in strokovnjakov.

TORTIKOLIS: Tortikolis pri dojenčku se pojavi, ko mišice vratu postanejo zakrčene in toge, kot posledica tega pa se dojenčkova glava nagne na eno stran in brada v drugo. Glava je torej nagnjena proti enem ramenu, brada pa gleda v drugo stran.

ZALEŽANA GLAVICA (Plagiocefalija): Plagiocefalija ali zaležana glava je stanje, ko se pri dojenčku pojavi sploščenost na zadnji ali stranski strani glave.

HIPOTONIJA: Izraz hipotonija pomeni znižan oz. zmanjšan mišični tonus. Vzroki za hipotonijo so lahko prirojeni ali pridobljeni kasneje.

EKSTENZIJSKI VZOREC: Če se vaš dojenček občasno zvija nazaj v ekstenzijo, vam v večini primerov ni potrebno skrbeti. V določenih razvojnih fazah je ekstenzija namreč popolnoma normalna, saj je del naravnega nevrološkega in motoričnega razvoja dojenčka. V primeru, da ekstenzija vztraja in so pridruženi še drugi simptomi, pa lahko nakazuje na druge težave. V Reha Medical centru s pomočjo razvojno nevrološke obravnave ocenijo stanje otroka in možne vzroke za kasnitev doseganja razvojnega mejnika.

Izreki in misli ob rojstvu otroka

Prihod novega življenja je navdihnil številne misli in besede, ki izražajo globino starševske ljubezni in veselja.

"Majhne očke, drobni prstki, deset jih je, našobljene ustnice, jasen pogled - to za mamico in očka ves je svet. Iskrene čestitke!"

"Z današnjim dnem se je za vedno spremenilo vajino življenje. Vajin sonček vama je podaril piko na i. Postali ste družina. Iskrene čestitke!"

"Ustvarila sta najlepši čudež življenja. Ustvarita mu tudi čarobne pogoje, naučita ga, da se ceni, spoštuje in se ima rad. S tem sta ga naučila vse, kar potrebuje za popotnico skozi življenje."

"Ko za temnimi gorami sončece zaide, k tvoji beli postelji veverička pride, pa ti čisto na uho tiho zašepeče: Drago malo bitjece, mnogo, mnogo sreče." (Svetlana Makarovič)

"Le kateri občutek je bolj prijeten, kakor otrokova roka v tvoji? Tako majcena, mehka in topla, kakor mlada muca, ki se zvije v varno zavetje tvojega naročja." (Marjorie Holmes)

"Danes je poseben dan! Dan, ko sta prejela najlepše darilo življenja. Dan prihoda vajinega novega družinskega člana, dan, ko sta postala mamica in očka. Nepozabni dan, katerega se bosta spominjala celo življenje."

"Pravi starši, kar čudno se sliši, ne rastejo za vsakim vogalom, ne v vsaki hiši. Pravi starši so strašno redki primerki, podarjeni pravemu sinu ali pa hčerki." (Tone Pavček)

"Nihče ne more vedeti, kaj pomeni življenje, kaj pomeni svet, kaj pomeni kar koli, dokler ne dobi otroka in ga vzljubi. Takrat se spremeni vse vesolje in nič ne bo nikoli več tako, kot je bilo." (Lafcadio Hearn)

"Otročiček nam vrne svet, ki smo ga izgubili - svet čudes. Lepoto cveta. Lesket plamena. Metulja. List. Ptico. Ustvarjeno na novo. Čudovito. Vidimo jih skozi oči nedolžnosti. In… otroško veselje postane naše." (Pam Brown)

"Za mamina ušesa najlepši je zvok, ko prvič po rojstvu zajoka otrok."

"Rojstvo novorojenčka je podobno odvijanju paketa, ki vaju je mikal in zanimal celo leto, potem pa odkrijeta, da je njegova vsebina veliko bolj vznemirljiva, popolnejša in tako čudovita, da si tega v sanjah nista mogla predstavljati. Iskrene čestitke ob rojstvu vajinega malega zaklada."

"Ko se majhno dete rodi, življenje smisel dobi. Začenja se novo življenje. Iskrene čestitke ob rojstvu vajine/ga malega princa/princeske!"

"Noben poljub, ki ga daš otroku, ni izgubljen, ne izraz veselja, ne dotik v pomiritev, nobena pesem, nobena zgodba o čudesih. Vse to se bo zlilo v to, kar bo postal." (Pam Brown)

"Stopite narahlo kakor v copatih naravnost pri glavnih vratih v ta lepi dan, kot bi šli v pesem. Svet naokrog je vabljiv in vonljiv, čudno resen in nemalo slovesen: nekdo se je pravkar rodil. In to je najlepša pesem." (Tone Pavček)

"Starševstvo ni nekaj, kar je rezervirano za tiste, ki so popolni. Starševstvo je nekaj, kar človeka približa popolnosti." (Frank Pittman)

"Otroci dišijo po smehu in sreči in čokoladi, a najbolj otroci dišijo po tem, kako iz srca znajo imeti te radi." (Nina Jelen)

"Vsi otroci na svet so rojeni za srečo in dober prid, vsak je podoben tebi in meni in vsak je sonce in vsak je svit." (Tone Pavček)

"Otrok lahko odraslo osebo nauči tri stvari: kako biti srečen brez razloga, kako biti vedno radoveden in kako se neumorno boriti za tisto, kar si želite s celim svojim bitjem." (Paulo Coelho)

"Ljubezni staršev ne poznamo, dokler sami ne postanemo starši." (Henry Ward Beecher)

"Na svetu si, da sam si sonce. In da s sveta odganjaš sence." (Tone Pavček)

"Z vsakim novorojenim otrokom se svet začne na novo." (Charlote Gray)

"Za svet sta morda samo dva človeka. Vendar sta za enega človeka sedaj postala ves svet."

"Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje." (Tone Pavček)

"Družina je tam, kjer se življenje začne in se ljubezen nikoli ne konča."

"Danes se ni rodil samo nov otrok. Danes sta se rodila tudi dva nova starša. Obstajajo deli srca, za katere človek niti ne ve, da jih ima, dokler ne začuti ljubezni do otroka." (Anne Lamott)

"Najprej sta imela drug drugega. Potem sta dobila njo/njega. Zdaj imata vse!"

"Verzi ob rojstvu punčke: Prišla je prava lunca in rodila se je punca. Ker na puncah svet stoji, veseli smo je prav vsi!"

"Verzi ob rojstvu fantka: Mamici v veselje, atiju v ponos pokukal si na svet brez zobkov in bos. Bodi vedno sonček mali, saj smo te komaj dočakali."

"Pozdravljen, ki si prišel iz teme in iz gluhe noči vesoljstva, iz dalj neznanih, kjer stotisoči čakajo nestrpno na znak, da lahko pridejo in stopijo v luč. Pozdravljen, mali velikan, ki nič ne veš, kaj je življenje pa si življenje samo." (Tone Pavček)

"Prišel je - majhen in šibak in pravi, da je tvoj. Prišel je - nežen in smehljajoč in pravi, da te ima rad. Prišel je - živ in razigran in njegova pot pelje prek tebe v veliki svet."

"Čestitke ob rojstvu vajinega malega princa. Zaradi njega bo ljubezen močnejša, dnevi daljši, noči krajše, denarnica tanjša, dom srečnejši, obleke bolj umazane, preteklost pozabljena in prihodnost osmišljena."

"Rodil se je sin korenjak, da bi kot oče bil pravi junak, da ljubil bi nežno kot mama, da srečo delil bi z vama."

Masaža dojenčka in senzorični razvoj

Masaža dojenčka pomaga pri povezovanju in razvoju. Povezovanje v teh zgodnjih fazah razvoja je zelo pomembno. Dojenček se sam še ne zna pomiriti, zato je masaža tista, ki mu to omogoča. Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj.

Senzorični razvoj vključuje:

• Utihne ali se nasmehne kot odgovor na zvok ali glas osebe.
• Obrne glavo proti zvoku ali glasu.
• Kaže zanimanje za obraze.
• Vzpostavi očesni stik.
• Različno joka ob različnih potrebah (npr. lačen, zaspan, potreben previjanja).

tags: #miselni #vzorec #o #rojstvu #in #dojencku

• Nosečnost in nevrološke motnje
• Izvirne ideje za dvojčka
• Primerjava vozičkov: Moon Kiss+ ali Chicco Liteway?
• Vse o adaptiranem mleku po mnenju pediatrov
• Okrevanje po carskem rezu