Mišja mrzlica v nosečnosti: Tveganja, preprečevanje in ukrepi

Nosečnost je obdobje, ko žensko telo doživlja številne spremembe, ki lahko vplivajo na njeno odpornost in dovzetnost za okužbe. Ena izmed bolezni, ki lahko predstavlja skrb za nosečnice, je mišja mrzlica, znana tudi kot hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS). Čeprav je pojavnost te bolezni med nosečnicami nizka, je pomembno razumeti njena tveganja, načine prenosa ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje.

Kaj je mišja mrzlica?

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Gre za zoonozo, kar pomeni, da se lahko prenese z živali na človeka. Naravni rezervoarji teh virusov so predvsem glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Bolezen se najpogosteje pojavlja v pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi ali opravljajo dela na polju in v gozdu.

Ilustracija miši

Načini prenosa in okužbe

Človek se z mišjo mrzlico najpogosteje okuži z vdihavanjem prahu, ki vsebuje posušene izločke glodavcev (urin, iztrebki, slina). Do okužbe pride zlasti ob dvigovanju prahu v kleteh, shrambah, zidanicah, skladiščih ali med opravili v naravi, kot so izkopavanje pridelkov, spravilo lesa ali taborjenje. Poudariti je treba, da se mišja mrzlica ne prenaša z ugrizom domačih živali, kot je bilo omenjeno v enem izmed vprašanj. Divje miši lahko sicer prenašajo nekatere zoonoze, vendar mišja mrzlica ni med njimi v smislu prenosa preko ugriza. Tudi dotik mrtvega glodavca sam po sebi ne predstavlja velikega tveganja, če si nato oseba temeljito umije roke.

Pomembno je ločiti med divjimi in domačimi glodavci. Domače miške, ki so pod nadzorom in redno pregledane pri veterinarju, praviloma ne predstavljajo tveganja za prenos mišje mrzlice. Strokovnjaki poudarjajo, da so v Sloveniji naravni rezervoarji hantavirusov predvsem divji glodavci.

Bolezenski znaki in potek bolezni

Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni, običajno znaša od 2 do 4 tedne, lahko pa se giblje od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen običajno poteka v več fazah:

  • Prva faza: Značilni so visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se lahko boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordele. V tej fazi lahko bolezen pri lažji obliki tudi mine brez nadaljnjih posledic.
  • Hipotenzivna faza: V težjih primerih se po nekaj dneh visoke vročine pojavi nenaden padec krvnega tlaka. Bolnik je lahko nemiren, z motnjami zavesti, lahko pride do krčev in krvavitev po koži in sluznicah.
  • Ledvična odpoved: Sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic, kar pomeni močno zmanjšano izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tej fazi je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje lahko traja več dni, v najtežjih primerih pa lahko vodi tudi v smrt.
  • Obdobje okrevanja: Povečano izločanje seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja, ki pa je lahko dolgotrajno in traja več tednov ali mesecev.

Smrtnost pri okužbi z nekaterimi virusi, kot je virus Puumala, je nizka (0,1-0,04 %), medtem ko je lahko višja pri okužbi z virusom Dobrava. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan.

Mišja mrzlica v nosečnosti

Podatki o poteku mišje mrzlice v nosečnosti so sicer redki, vendar kažejo, da je potek bolezni pri nosečnicah lahko blažji kot pri nenosečih ženskah. Kljub temu pa so opisani tudi primeri zapletov, kot so odmrtje ploda, preeklampsija in okužba ploda. Pojavnost te okužbe med nosečnicami je na srečo zelo nizka.

Prepovedana hrana v nosečnosti

Če nosečnica prvič zboli v pozni nosečnosti, je nevarnost prenosa bolezni na plod med porodom ocenjena na 30-50 %. Če pa nosečnica zboli pred nosečnostjo ali v zgodnji nosečnosti, je tveganje prenosa okužbe na plod le okoli 1 %. Večje število ponovitev okužbe v nosečnosti lahko poveča možnost prenosa.

Preprečevanje okužb: Ključ do varnosti

Najpomembnejši ukrepi za preprečevanje okužbe z mišjo mrzlico so usmerjeni v preprečevanje stika z glodavci in njihovimi izločki:

  • Preprečevanje dostopa glodavcem: Poskrbite, da glodavci nimajo dostopa v vaša bivališča, kleti, shrambe in garaže. Živila in pijačo hranite v zaprtih posodah.
  • Higiena: Redno skrbite za čistočo, še posebej v prostorih, kjer se lahko zadržujejo glodavci. Ustrezno skladiščite živila in pospravljajte ostanke hrane, da ne privabljate glodavcev.
  • Čiščenje zaprtih prostorov: Pred čiščenjem dalj časa zaprtih prostorov (kleti, shrambe, podstrešja) prostor najprej temeljito prezračite (vsaj 30 minut) tako, da na stežaj odprete vsa okna in vrata. V času prezračevanja se v prostoru ne zadržujte.
    • Med prezračevanjem pripravite raztopino klornega razkužila (npr. ena enota razkužila na devet enot vode).
    • Površine, kjer so vidni iztrebki ali mrtvi glodavci, poškropite z razkužilom in pustite delovati vsaj 5 minut.
    • Med čiščenjem nosite zaščitne rokavice (priporočljive so lateks rokavice) in po možnosti zaščitno masko ter oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami.
    • Iztrebke in mrtve glodavce poberite s papirnato brisačo in jih odstranite v vrečko za smeti.
    • Po odstranitvi onesnaženih materialov razkužite še ostale površine in predmete, ki bi lahko bili onesnaženi.
    • Prostor nato še mokro očistite, pri čemer pazite, da ne dvigujete prahu.
    • Po končanem čiščenju rokavice zavrzite v vrečko za smeti, roke pa temeljito umijte z vodo in milom.
    • Sesanje prostorov, kjer so lahko prisotni iztrebki glodavcev, ni priporočljivo, saj lahko filtri sesalnikov niso dovolj zmogljivi in lahko pride do dodatnega širjenja virusa.
  • V naravi: Med bivanjem v naravi (taborjenje, kopanje, rekreacija) bodite previdni. Zaščitite hrano in pijačo pred glodavci, ne pijte vode iz nepreverjenih izvirov in ne poležavajte na golih tleh. Skrbite za higieno rok.
  • Priporočila za nosečnice: Čeprav je tveganje nizko, je pri nosečnicah priporočljiva še posebej skrbna preventiva. Če obstaja sum na izpostavljenost glodavcem ali njihovim izločkom, se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom ali ginekologom.

Kaj storiti v primeru ugriza?

V primeru ugriza domače miške, ki je bila klinično pregledana in velja za zdravo, tveganje za prenos mišje mrzlice ni prisotno, saj se ta bolezen ne prenaša z ugrizom. Vendar pa je vsak ugriz, ne glede na izvor, priložnost za okužbo z drugimi bakterijami. Zato je ključno takojšnjo ustrezno ukrepanje:

  1. Umijte ranico: Ranico takoj temeljito umijte s toplo vodo in milom.
  2. Razkužite: Ranico razkužite z ustreznim antiseptikom. Če ste to storili šele po pol ure, kot je bilo omenjeno, je ključno, da je bilo čiščenje kljub temu opravljeno.
  3. Spremljajte stanje: Opazujte ranico za znake okužbe (pordelost, oteklina, bolečina, izcedek).
  4. Posvetujte se z zdravnikom: V primeru kakršnih koli dvomov ali znakov okužbe se posvetujte z osebnim zdravnikom. V nosečnosti je še toliko bolj pomembno, da se o vseh morebitnih tveganjih in ukrepih posvetujete z zdravstvenimi strokovnjaki.

Čeprav je skrb za zdravje ploda v nosečnosti povsem naravna, je pomembno, da se zanesete na strokovne informacije in se v primeru dvomov ali skrbi obrnete na svojega ginekologa ali druge zdravstvene strokovnjake. Večina glodavcev, ki jih srečamo v domačem okolju, ne predstavlja neposredne nevarnosti za prenos mišje mrzlice, ključna pa je dosledna preventiva in skrb za higieno.

tags: #misja #mrzlica #v #nosecnosti

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.