Prehod iz poletja v jesen, iz jeseni v zimo, iz zime v pomlad, predstavlja izziv za telo in imunski sistem. V tem času je še posebej pomembno posvetiti pozornost prehrani, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja tako matere kot otroka. Mlada čebula, ki je sicer znana kot okusen dodatek jedem, je tudi prava zakladnica zdravja. Bogata z vitamini, minerali in antioksidanti krepi imunski sistem, izboljšuje zdravje srca in ožilja ter podpira zdravo prebavo. Zato ni presenetljivo, da se porajajo vprašanja o njeni vlogi v prehrani doječe mamice, zlasti v kontekstu skrbi za otrokovo dobro počutje in preprečevanje težav, kot so krči.
Prehrana doječe mamice: Temelj za zdrav razvoj otroka
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana med dojenjem
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanska prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega izvora - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila v prehrani doječe mamice
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano.
Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali: Ključ do vitalnosti
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Ključni vitamini in minerali
Dobri viri beta karotena (predstopnje vitamina A) so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja.
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi (npr. tek, plavanje, kolesarjenje) - brez posebnega izpostavljanja soncu (sončenje), ki je škodljivo za zdravje kože. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu (npr. pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih), ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo).
Priporočen odmerek folne kisline oz. folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. čaj in kava, lahko zmanjšajo absorpcijo železa.
V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka.
V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Tekočina in dojenje
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Seznam priporočil za prehrano doječe mamice
V preglednici so podani predlogi za uživanje živil, s katerimi pokrijemo osnovne potrebe po energiji, hranilih in tekočini, ter predlogi za dodatni vnos živil v času nosečnosti in dojenja. Količine živil, ki so podane v preglednici, so povprečne vrednosti. Vsaka noseča in doječa mati ima svoje potrebe po energiji in hranilih, ki so različne od dneva do dneva, se spreminjajo s telesno aktivnostjo matere in z drugimi dejavniki. Osnovne potrebe obsegajo priporočena in dovoljena živila.
Priporočljiva živila:
- Zelenjava in sadje: Kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Pri tem je pomembno poudariti, da naj doječe mamice uživajo čim več svežega sadja, saj potrebujejo vitamin C. Sveže sadje ne vpliva na materino mleko, ga ne spreminja, zato dojenček po njem naj ne bi imel težav, krčev in bolečin.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir: Zagotavljajo kompleksne ogljikove hidrate za energijo.
- Mleko in mlečni izdelki: Pomembno prispevajo k vnosu kalcija, ki je ključen za razvoj kosti dojenčka.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso: Vir beljakovin in železa.
- Manjše morske ribe: Zagotavljajo omega-3 maščobne kisline (DHK in EPK) ter jod, ki sta ključnega pomena za razvoj možganov in vida dojenčka. Priporočljivo je uživanje vsaj dvakrat tedensko, od tega enkrat mastne ribe.
- Kakovostna rastlinska olja: Oljčno, repično, orehovo, laneno, ki so vir nenasičenih maščobnih kislin.
- Jajca in stročnice: Dobri viri beljakovin in drugih hranil.
Živila, ki jih je treba uživati zmerno ali s previdnostjo:
- Mlada čebula in česen: Čeprav sta mlada čebula in česen bogata z vitamini in antioksidanti, nekateri dojenčki lahko na njih reagirajo z napenjanjem. Zato je priporočljivo, da jih doječe mamice uživajo v zelo majhnih količinah pri kuhanju, kot je navedeno v nekaterih forumskih prispevkih, in opazujejo otrokovo reakcijo. Če opazite težave, jih lahko za nekaj časa izločite ali zmanjšate njihov vnos.
- Kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki: Ta živila lahko napenjajo. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Vendar pa so nekateri viri navedli, da so brokoli, cvetača in koleraba v materinski soli priporočali kot prekuhano zelenjavo, kar nakazuje, da je priprava ključnega pomena.
- Živila, ki vsebujejo kislino: Agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo. Če otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, je priporočljivo počakati, da se izpuščaj pozdravi, in znova poskusiti čez nekaj časa.
- Ostra živila: Začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), saj lahko dražijo kožo vašega otroka.
- Morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige: Zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj.
- Jetra in jetrne paštete: Zaradi možne visoke vsebnosti škodljivih snovi.
- Surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora: Tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo.
- Gobe in rastline iz narave: Potrebna je posebna previdnost zaradi možnosti zamenjave s strupenimi vrstami.
Živila, ki jih je treba omejiti ali se jim izogibati:
- Trans maščobe: Delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se nahajajo v industrijsko predelani hrani (piškoti, krekerji, pecivo, torte, ipd.).
- Prekomerno uživanje nasičenih maščob: V maščobah živalskega izvora in nekaterih rastlinskih maščobah (kokosova, palmina).
- Prosti sladkorji in sladke pijače: Mono- in di-saharidi, dodani v hrano, ter naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih in sadnih sokovih. Še posebej se odsvetujejo sladke pijače, pijače z dodanim sladkorjem in sadni sokovi.
- Kava in pravi čaj: V majhnih količinah. Kavo lahko nadomestite s pripravkom iz ječmena ali proje.
- Alkohol: Popolna prepoved.
- Nikotin: Zmanjšuje tvorbo mleka in prehaja vanj. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
- Hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.
- Pekoče začimbe: Lahko dražijo kožo otroka.
Kako premagati krče pri dojenčku? Različna mnenja in izkušnje
Vprašanje, kaj jesti, da bi se izognili krčem pri dojenčku, je ena izmed najbolj pogostih dilem doječih mamic. Na tem področju obstajajo različna mnenja in izkušnje, kar lahko povzroči zmedo. Nekateri viri, vključno s forumskimi razpravami, poudarjajo, da so krči neizogiben del razvoja otroka in da prehrana mamice ne igra bistvene vloge. Drugi pa trdijo, da je vpliv maminih prehranskih navad zelo pomemben in da lahko določena živila krče poslabšajo.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov iz foruma PEDIATRIJA: “otroci imajo krče, so jih imeli in jih bodo imeli, ne glede na to, kaj mamice jedo. Otrokovo črevesje še ni “zrelo”, prav tako ne prebavni encimi, zato pride med prebavljanjem do težav. Nekaj prispeva še slabo podrti kupček, tako da zrak potuje po črevesju in ga razteguje. Običajno krči minejo do 3. meseca starosti.”
Vendar pa številne mamice poročajo o nasprotnem. Ajda, na primer, opisuje svojo izkušnjo: “pri nas je dejansko močno vplivala moja prehrana na njene krče. […] če sem jaz pojedla sadje, se je jok povečal iz dveh ur na štiri ure, z precej močnejšimi krči, kot brez sadja. Podobno je bilo z zelenjavo (solate, itd.).” Ta izkušnja poudarja, da je lahko individualna občutljivost otroka ključnega pomena in da lahko mamica s prilagajanjem prehrane omili najhujše.
Nekatere mamice so se celo posluževale drastičnih diet, kot je izogibanje večini živil, vključno z mlečnimi izdelki, sadjem in zelenjavo, kar pa je v nekaterih primerih vodilo celo do zmanjšanja količine mleka. Renatka dodaja: “Našega je ful zvijalo. Nato mi je pediatrinja svetovala umetno mleko za alergike in predlagala, da se za nekaj časa izogibam mleku, mlečnim izdelkom, sadju in zelenjavi..na koncu sem živela le še od kruha in vode pa je zmanjkalo mleka.”
Pomembno je poudariti, da je vsaka mamica in vsak otrok edinstven. Zato ne obstajajo univerzalna pravila. Ključno je opazovati otrokove reakcije in se po potrebi posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom. Če mamica opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah ali jo začasno izpusti iz jedilnika, ne pa popolnoma opusti brez utemeljenega razloga, saj lahko to osiromaši njeno prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Pravilni položaji za podiranje kupčka pri dojenčku
Prehranska priporočila za doječe matere: Povzetek
Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar pa je vprašanje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.
Dojenčkov razvoj okusa se začne že v maternici, ta proces pa se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje prek materinega mleka, katerega okus odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo.
Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo.
Ključ do uspešnega dojenja in zdravega otroka
Za uspešno dojenje pa mamica potrebuje veliko količino tekočine. Del jo dobi že s prehrano. Del pa s tekočino. Priporočljiva je navadna pitna voda, nesladkan čaj, razredčen sok. Kava in črni čaj sta dovoljena v majhnih količinah. Če se vam zdi, da imate premalo mleka, potem si lahko pripravite čaj iz janeža, kumine in koromača. Ta pospešuje tvorbo mleka in ugodno vpliva na prebavo. Popijete ga lahko več kozarcev dnevno, naj ne bo sladkan.
Med dojenjem velja, da ima mamica uravnoteženo in zdravo prehrano. Več majhnih obrokov dnevno, veliko tekočine. Zadosti počitka in gibanja na svežem zraku. V tem času se je pametno odpovedati tudi shujševalnim dietam. Če boste jedle zdravo in uravnovešeno, pile dovolj tekočine, bodo odvečni kilogrami izpuhteli sami od sebe.
V času nosečnosti in dojenja je ključnega pomena skrbna in uravnotežena prehrana, ki podpira tako zdravje matere kot optimalen razvoj otroka. Mlada čebula, s svojo bogato vsebnostjo hranil, lahko predstavlja koristen dodatek k raznoliki prehrani, vendar je priporočljivo prisluhniti tudi odzivom dojenčka in po potrebi prilagoditi jedilnik.