Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki prinaša s seboj številne telesne in čustvene spremembe. Medtem ko je nosečnost fiziološko stanje in ne bolezen, se lahko nekatere ženske soočajo s simptomi, ki vplivajo na njihovo sposobnost opravljanja dela. V takšnih primerih je bolniški stalež možnost, ki jo mnoge nosečnice izkoristijo, vendar pa je povezan s pravili in omejitvami, ki jih je pomembno razumeti. Ta članek obravnava razloge za bolniški stalež v nosečnosti, pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu ter izkušnje žensk s tem v zvezi, pri čemer se osredotoča na pogoste dileme in izzive, s katerimi se srečujejo ob zavrnitvi ali omejitvi podaljšanja bolniške.
Pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Nosečnice, pa tudi mame, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, imajo v Sloveniji zakonsko zagotovljeno posebno varstvo na delovnem mestu. Delodajalci se morajo zavedati teh pravic in se ženskam prilagoditi, kar vključuje omogočanje odsotnosti z dela, bodisi plačane ali neplačane, odvisno od kolektivne pogodbe. Pravica do varstva velja tudi za obiske šole za starše.
Delodajalec ima dolžnost pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer natančno opredeli snovi in naprave, s katerimi deluje noseča ženska, ter oceni tveganje za morebitne poškodbe. Pri tem lahko delodajalec zahteva podatke, kot je predvideni rok poroda (PDP) in razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd.), vendar pa ne sme poizvedovati o konkretnem stanju nosečnice, kot so kronične bolezni. Takšno poizvedovanje je nezakonito in je lahko razlog, da delodajalci nosečnicam ne podaljšajo pogodb. Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, dokazno breme ni na njenih plečih; to bremeni delodajalca.
V primeru, da delovno mesto ne dopušča varnega opravljanja dela med nosečnostjo, je delodajalec dolžan nosečnico prerazporediti na drugo, varnejše delovno mesto. Če tega ne more zagotoviti, lahko nosečnica ostane doma do nastopa porodniške, pri čemer ji delodajalec še vedno mora plačevati plačo. Tudi če je nosečnica na bolniškem staležu, mora delodajalec zagotoviti ustrezne pogoje, če se odloči, da bo nosečnica delala krajši čas.
Razlogi za bolniški stalež v nosečnosti
Medtem ko nosečnost sama po sebi ni bolezen, lahko določeni simptomi in zapleti narekujejo potrebo po bolniškem staležu. Med najpogostejše razloge za bolniško odsotnost v nosečnosti spadajo:
- Slabost in bruhanje: Stalna slabost, ki lahko spremlja jutranje ali celodnevno bruhanje, je lahko izčrpavajoča in onemogoča opravljanje dela. Kot je ena izmed uporabnic foruma zapisala: "Slabost je za mene zadosten razlog. Nenazadnje - bi nekdo, ki je nekaj čudnega pojedel in mu je zjutraj slabo in bruha, šel v službo? Ne bi!!! Je nosečniška slabost kaj drugačna? Prav nič!"
- Prekomerna utrujenost: Nosečnost prinaša naravno povečano utrujenost, ki pa se lahko pri nekaterih ženskah stopnjuje do točke, ko postanejo nesposobne za delo. Ena od uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Sem v tretjem mesecu druge nosečnosti in sem nekaj tednov že na bolniški. Na bolniško sem šla zaradi stalnih slabosti in prekomerne utrujenosti. Službo imam precej stresno, že sama vožnja mi vzame dve uri na dan. In običajno ni zadosti, da se dela osem ur. Ker sem ob slabem počutju in utrujenosti težko dohajala tak tempo, mi je zdravnica svetovala, naj se spočijem in umirim doma."
- Bolečine v križu, medenici in sramni kosti: S telesnimi spremembami v nosečnosti se pogosto pojavijo bolečine v hrbtenici, medenici in sramni kosti, ki lahko otežujejo gibanje in sedenje. Ena od udeleženk foruma navaja: "Sama sem tudi na bolniški od 20t, to je moja tretja nosečnost. Imam probleme z bolečo medenico, hrbtenico in sramno kostjo. Hodim tudi na fizioterapijo v porodnišnico in doma malo več počivam, ker zelo težko hodim."
- Grozeči splav (krvavitve): Krvavitve v nosečnosti so lahko znak grozečega splava in zahtevajo mirovanje ter zdravniško oskrbo. Takšni primeri so pogosto upravičen razlog za bolniški stalež.
- Druge zdravstvene težave: Zapleti, kot so gestacijski diabetes, visok krvni tlak ali poslabšanje obstoječih kroničnih bolezni, lahko prav tako narekujejo bolniški stalež. Primer senzibilizacije v nosečnosti, ki ga omenja ena izmed uporabnic, je lahko prav tako upravičen razlog za bolniško, če je povezan s tveganjem za plod.
- Stresno delovno mesto: Čeprav samo po sebi "stresno delovno mesto" ni neposreden razlog za bolniško odsotnost, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu poslabša druge simptome nosečnosti ali privede do zdravstvenih težav, ki upravičujejo bolniški stalež. Zakonodaja sicer predvideva, da mora delodajalec v primeru neprimernega delovnega mesta nosečnico prerazporediti na drugo, varnejše delovno mesto. Če tega ne more zagotoviti, lahko nosečnica ostane doma do nastopa porodniške, pri čemer ji delodajalec še vedno mora plačevati plačo.
Trajanje bolniškega staleža in postopki
Bolniški stalež v nosečnosti je lahko razdeljen na več obdobij, ki jih urejajo različna pravila:
- Prvih 30 koledarskih dni: Bolniški stalež do 30 koledarskih dni lahko odobri osebni zdravnik ali ginekolog brez dodatne komisije. V tem obdobju je nadomestilo za bolniško plačano s strani delodajalca. Pomembno je poudariti, da se teh 30 dni šteje kot koledarski dnevi, ne delovni.
- Po preteku 30 koledarskih dni: Za podaljšanje bolniškega staleža nad 30 koledarskih dni je potrebna odobritev komisije za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog za podaljšanje običajno pripravi osebni zdravnik ali ginekolog, skupaj z vso potrebno zdravstveno dokumentacijo. Po odobritvi komisije bolniški stalež preide na breme ZZZS.
Glede štetja dni bolniške obstajajo različne interpretacije, kar je bilo razvidno tudi iz forumskih razprav: "30 dni se šteje kot delavne dni, tako da je to mesec in pol skoraj ko si na stroške delodajalca!" ali "Za bolniško se štejejo vsi dnevi v mesecu - en mesec in ne 30 delovnih dni. Porvi mesec gre tako na stroške delodajalca, potem pa na stroške zavoda." Po veljavni zakonodaji se prvih 30 dni bolniške odsotnosti šteje kot koledarski dnevi, kar pomeni, da delodajalec krije nadomestilo za celoten koledarski mesec, ne glede na število delovnih dni. Po preteku tega obdobja pa nadomestilo krije ZZZS.
V redkih primerih, kjer je zaradi diagnoze že vnaprej jasno, da je potrebna bolniška za dalj časa (do nastopa porodniškega dopusta), lahko pošlješ papirje tudi 3 tedne prej, če se pričakuje, da se stanje v tem času ne bo bistveno izboljšalo; takrat se tudi lahko prosi za stalež nekaj mesecev (dajo pa načeloma največ dva).
V večini primerov pa se res pošilja tik pred zdajci, komisija odgovori nekako v enem tednu in je lahko velik problem, če ženska ostane glede na priporočilo ginekologa doma (seveda na svojo odgovornost), komisija pa staleža ne podaljša. Tu imajo tudi osebni zdravniki stisko, saj pacientu ne morejo niti svetovati naj ostane doma, niti naj gre delat, saj je za mnenje o tem pristojna komisija, ki pa se večkrat odloči tudi neracionalno. Problem poskušajo potem reševati telefonično, da naj dajo stalež vsaj za dneve, dokler ženska še ni prejela odločbe. Če je na komisiji normalen zdravnik se da zmenit, včasih pa tudi ne.
Če pride do zavrnitve podaljšanja bolniške, je možnost pritožbe. Vendar pa je pomembno, da se pritožba dobro utemelji in priloži vsa relevantna medicinska dokumentacija. V primeru, da se zavrnitev nanaša na neprimerne delovne pogoje, je ključno, da delodajalec zagotovi primerno delovno mesto ali dopusti odsotnost na svoje stroške.
Komisija in nadzor
Pomemben vidik bolniškega staleža, ki pogosto vzbuja skrb pri nosečnicah, je nadzor s strani ZZZS. Uporabnice forumov so izrazile vprašanja glede obiskov kontrolorjev: "Mene bolj zanima koliko vas hodijo iz ZZZS domov kontrolirati? Oz. vam je znano ali lahko pridejo ob vseh urah (zgodaj zjutraj, popoldan po 16 uri, zvečer) ali hodijo samo med recimo 8 pa 16 uro?"
Praviloma kontrolorji ZZZS lahko obiščejo zavarovanca na domu v času veljavnosti bolniškega staleža. Čeprav obstajajo določene prakse glede urnika, je pomembno zavedanje, da lahko obisk sledi kadarkoli v času bolniške. Če zavarovanca na domu ni ob obisku kontrolorja, to lahko privede do začasnega ali trajnega odvzema nadomestila za bolniško odsotnost. Vendar pa je pomembno poudariti, da to ne pomeni, da mora nosečnica na bolniškem staležu nujno ležati doma 24 ur na dan. Če je v sklepu o bolniški odsotnosti navedeno, da so dovoljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja ali priporočila za gibanje, potem kratki sprehodi ali obiski trgovine niso problematični.
Ena izmed uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Na sklepu od komisije ZZZS je bilo napisano, citiram “Upoštevaje stanje zavarovanke, kakor je razvidno iz medicinske dokumentacije, imenovani zdravnik ugotavlja, da so utemeljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja.” Pa mislim, da ni ne ginek. ne splošni zdravnik, ki te da na komisijo nič posebnega pisal. Po moje, da komisija iz podatkov, ki jih dobi, sama v večini primerov ugotovi, da se je treba tudi mal premikat po svežem zraku."
Izkušnje in pomisleki nosečnic
Forum in druge spletne razprave razkrivajo širok spekter izkušenj nosečnic glede bolniškega staleža. Nekatere se soočajo s kritiko okolice ali celo delodajalcev, ki nosečnice obravnavajo kot tiste, ki "čakajo na bolniško".
"Prijateljice in znanke so me opozorile, da so delodajalci mnenja, da bolniško dobiš kadarkoli. Kar pa ne drži," je ena izmed uporabnic poudarila.
Druga uporabnica je izrazila pomislek glede morale: "Priznam, da sedaj bistveno lažje prenašam nosečnost, slabo mi je stalno, utrujena pa nisem več toliko. A kljub vsemu se ne morem iznebiti kančka slabe vesti, glede na to, da sem doma, v resnici pa nisem bolna?" Na to se je odzvala druga uporabnica s priporočilom: "Znebi se slabe vesti, ker bolniška ti v današnjih časih ne pripada na lepe oči! Sama sem doma od 1.4.in imam čez dober teden rok! Sem imela določene probleme zaradi katerih nisem mogla delati drugače sem se počutila kar ok! Mi je nagajala visoka vročina to poletje, zato se mi je zelo prileglo ko se mi ni bilo potrebno obremenjevati še s službo! … In kot pravim brez slabe vesti! Ker če se ne počutiš dobro-psihično in fizično ti svetujem da se res posvetiš sebi in se spočiješ!"
Nekatere nosečnice se soočajo z zahtevnimi delovnimi pogoji, kot je opisano v diplomskem delu Tjaše Primc: "Najpogostejša diagnoza kot razlog za bolniški stalež je grozeči splav, ki se kaže kot krvavitev. Med gospodarskimi dejavnostmi glede na kazalnike bolniškega staleža prevladuje socialno varstvo z nastanitvijo (domovi za ostarele, ustanove za oskrbo duševno prizadetih, zavetišča, varne hiše ipd.). Starostna skupina žensk od 20 do 44 let v vseh kazalnikih zaseda daleč najvišje mesto med nosečnicami z bolniškim staležem."
V primeru COVID-19 je bila nosečnicam zaradi povečanega tveganja za resnejše zaplete priporočena posvetitev z osebnim zdravnikom glede možnosti bolniškega staleža.
Diplomsko delo o bolniškem staležu v nosečnosti
Diplomsko delo Tjaše Primc z naslovom "Nosečnica na delovnem mestu - razlogi za bolniški stalež" ponuja poglobljen vpogled v tematiko. Iz slednjega izhaja, da čeprav je nosečnost fiziološko stanje, je drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah. Analiza podatkov med letoma 2004 in 2013 je pokazala, da se je odstotek bolniškega staleža v obdobju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja znižal, prav tako pa se je skrajšala povprečna dolžina bolniškega staleža. Najpogostejši razlog za bolniško je bil grozeči splav, medtem ko so v socialnem varstvu z nastanitvijo zabeležili najvišje kazalnike bolniškega staleža med nosečnicami.
Zaključek diplomskega dela poudarja, da fiziološke spremembe in simptomi v nosečnosti ne morejo biti razlog za bolniški stalež, temveč je za zdravje nosečnice in ploda pomembna zmerna, redna telesna dejavnost. Hkrati pa je poudarjena dolžnost delodajalca, da zagotovi varnost nosečnice na delovnem mestu v skladu z zakonodajo.
V končni fazi je ključno, da nosečnice poznajo svoje pravice in se ob težavah posvetujejo z osebnim zdravnikom ali ginekologom.
IZVIRNO SPOROČILO: malinca123 Moje mnenje je,da bomo itak delale "celo življenje". In če gremo na bolniško v tako občutljivem obdobju kot je nosečnost ni to nikakršno izkoriščanje. Konec koncev te bolniška udari po lastnem žepu in prav tako vpliva na porodniško, saj se upoštevajo prihodki zadnjih 12 mesecev. Res žalostno, da moraš skoraj na kolenih prosit zdravnika, da potrebuješ bolniško in se zafrkavat potem še s komisijo.
leilla, ni dovolj, da samo G napiše potrdilo oz. sklep za podaljšanje B, ampak je v veliki meri odvisno od komisije, da sploh odobrijo. Je pa seveda spet odvisno s kakšnimi težavami se sooča nosečka. Sama trenutno nisem imela problemov, kot sem že rekla.. pa bi dosti rajši videla, da bi lahko delala do konca, nekaj časa sem se mučila, ampak ko pa ni šlo več, pa mi ni preostalo drugega, kot iti v B. In če imaš prisilni počitek, nimaš kaj zapuščat doma, pa hodit na sprehode, če je to res tista prava rizična nosečnost. Komisija namreč na vsako odločbo napiše, ali lahko nosečka sploh zapušča dom ali ne. Sicer pa če se slabo počutiš, itak da ne boš lutal okrog - no, vsaj sama imam takšne izkušnje, ko npr. cel mesec in pol nisem bila sposobna nič drugega kot ležati in na obroke opravljati gospodinjska dela. K sreči se trenutno počutim vsaj toliko "sposobno", da lahko normalno skuham kosilo in opravim kak krajši sprehod. Tako, da kot je rekla leiila (s čimer se popolnoma strinjam), če je le nosečka kolikor toliko zmožna opravljati normalno vsa dela kot pred N, je to lahko zelo veliko in seveda koristno.. in res se ne splača tega izkoriščat, ker še prehitro pride kaj nepričakovanega vmes.
Bolniško odsotnost lahko odobrimo samo za tri dni nazaj, zato nas, če zbolite, o tem takoj obvestite, lahko preko Gospodarja zdravja, kjer redno odgovarjamo. Ne moremo odobriti bolniške odsotnosti za dneve in tedne nazaj, če se niste ustrezno javili. Po 20 delavnih dneh o bolniški stalež plača ZZZS. Če menite, da se stanje ne izboljšuje po pričakovanjih, se javite pravočasno in ne šele na dan izteka bolniškega staleža, to je vsaj 7 dni pred iztekom oz.
Pravica do spremstva ni avtomatska, ampak je po 15. letu starosti odvisna od zdravstvenega stanja pacienta. Za izdajo spremstva potrebujemo potrdilo zdravnika vašega svojca, da spremstvo potrebuje. Skladno z določbo 1. odstavka 61. člena Pravil OZZ ima zavarovana oseba, ki je napotena k izvajalcu izven kraja prebivališča, pravico do spremstva na poti, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposobna sama potovati. Potrebo po spremstvu ugotovi osebni zdravnik, od njega pooblaščeni zdravnik, v primerih nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pa tudi drug zdravnik.
Ne glede na navedeno pa ima skladno z določbo drugega odstavka prej navedenega člena pravico do spremstva na vsaki poti do vsakega izvajalca vedno zavarovana oseba do 15. leta starosti oziroma težje ali težko duševno prizadeta ali težko telesno prizadeta zavarovana oseba do 18. leta starosti.
Starostna meja 15. let je bila s strani zakonodajalca določena upoštevajoč veljavne predpise s področja delovno pravne zakonodaje in področja zakonodaje o pacientovih pravicah.
Iz navedenih določb tako izhaja, da je razen v primeru otrok do 15. leta starosti (14,99), ki imajo v vsakem primeru pravico do spremstva na poti do izvajalca (torej avtomatično), pravica do spremstva vezana izključno na zdravstveno stanje zavarovane osebe (torej, če oseba zaradi zdravstvenega stanja ni sposobna sama potovati) kar je v strokovni presoji osebnega zdravnika, torej tudi v primeru oseb starih več kot 15 let. Morebitne druge okoliščine, zaradi katerih bi zavarovana oseba sicer lahko potrebovala spremstvo (npr. nosečnice smo z razlogom “ogrožena vrsta na delovnem mestu”. Delodajalec nosečnico prevečkrat vidi kot breme, ki komaj čaka da gre na bolniško. Prijateljice in znanke so me opozorile, da so delodajalci mnenja, da bolniško dobiš kadarkoli. Kar pa ne drži. Pravno varstvo na delovnem mestu velja poleg nosečnic tudi za mame, ki so pred kratkim rodile in mame, ki dojijo. pravico do posebnega varstva. Sem spadajo tudi obiski šole za starše. Delodajalec naj bi se tako ženski kot moškemu prilagodil in omočil odsotnost z dela (plačano ali neplačano, odvisno od kolektivne pogodbe). Noseča ženska je upravičena do bolniške odostnosti za vsak ginekološki pregled. Ob obisku ginekologa zaprosite, da vam napiše potrdilo o obisku. S potrdilom v roku treh dni obiščite svojega osebnega zdravnika. Vsak delodajalec je dolžan pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer se točno opredeli s katerimi snovmi in napravami dela noseča ženska na delovnem mestu in kakšno je tveganje za morebitne poškodbe. Podatki, ki jih lahko zahteva so predviden rok poroda (PDP), razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd…), ne pa konkretnega stanja nosečnice. Npr. če ima nosečnica kronično bolezen, o tem delodajalec ne sme poizvedovati. To je pogosto razlog, da delodajalci pogodbe noseči ženski ne podaljšajo. Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice ni njena dolžnost za dokazuje. Dokazno breme bremeni delodajalca.
tags: #zavrnitev #podaljsanja #bolniske #nosecnosti