Mlečni zobje so ključni del otrokovega razvoja, ki omogočajo pravilno žvečenje, govor in razvoj čeljusti, hkrati pa pripravljajo prostor za stalne zobe. Pogosto starši premalo pozornosti namenjajo negi mlečnih zob, saj menijo, da niso trajni in jih zato ni treba popravljati ali negovati. Ta napačna predpostavka lahko vodi do številnih težav. Zavedanje o tem, kdaj mlečni zobje nastanejo, kdaj izraščajo in kdaj je čas, da izpadejo, je ključno za preprečevanje zapletov.
Nastanek in razvoj mlečnih zob
Zanimivo je, da se zametki otrokovih mlečnih zobkov začnejo tvoriti že v šestem tednu nosečnosti. Do četrtega meseca nosečnosti poteka njihova mineralizacija, ob koncu nosečnosti pa se začnejo mineralizirati že tudi stalni zobje. Izraščanje mlečnih zobkov je izjemno pomembno obdobje otrokovega razvoja.
Obdobje izraščanja mlečnih zob
Pri večini otrok mlečni zobje začnejo izraščati med četrtim mesecem in prvim letom starosti, dokončno pa se v ustni votlini pojavijo do približno 30. meseca starosti. Vsak otrok ima skupno 20 mlečnih zob, ki jih delimo v tri skupine: sekalce, podočnike in kočnike. V mlečnem zobovju ni ličnikov; namesto mlečnega kočnika izraste stalni ličnik. Ime so dobili po mlečno beli barvi sklenine, ki je v povprečju bolj bela kot pri stalnih zobeh.
Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg tega otrok rad daje v usta prste ali trše predmete, da si olajša bolečino.
Vrstni red izraščanja zobkov v teoriji je tak: prvi so spodnji sekalci, nato zgornji sekalci. Sledijo stranski sekalci spodaj in zgoraj. Po enem letu začnejo izraščati štirice, to so prvi mlečni kočniki, ki izgledajo v majhnih ustecih res ogromni. Imajo 4 vrške in potrebujejo kar nekaj časa, da se prerinejo skozi dlesen, malčki pa znajo biti ta čas razdraženi. Sledi malo premora, okoli 18. meseca je čas za podočnike (trojke). Manjkajo samo še zadnji zobki, to so petice (drugi mlečni kočniki), ki so spet veliki, a njihovo izraščanje večinoma ni tako naporno kot pri štiricah. Izrastejo običajno pri starosti dveh let in pol.
Pomembno je poudariti, da je časovni okvir samo za orientacijo, saj ima vsak dojenček in malček svoj tempo razvoja. Odstopanja so lahko od pol leta, včasih celo eno leto pri peticah. Tudi vrstni red izraščanja ni nujno tak, kot je opisan. Na izraščanje ne morete vplivati, ne morete ga pospešiti ali zavreti. Lahko ga spremljate in upate, da čim več zobkov pokuka v usta na presenečenje brez joka, sitnarjenja in bolečin.
Težave pri izraščanju mlečnih zob
Izraščanje mlečnih zobkov lahko povzroči marsikatere nevšečnosti in nelagodja tako pri malčku kot pri starših. Otroci so zaradi bolečih in srbečih dlesni razdražljivi, povečano se slinijo, grizejo vse, kar jim pride pod roke, da si olajšajo bolečino, in pogosto jokajo. Če izraščanje zob povzroči povišanje telesne temperature, se je treba posvetovati s pediatrom, ki lahko predpiše zdravila za zmanjšanje bolečine.
Nasveti za lajšanje bolečin pri izraščanju prvih zob:
- Otroku lahko pomagate z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. To najlažje dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje.
- Lahko vmasirate balzame oz. gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro vmasirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne.
- Zobozdravniki svetujejo, da se otrokom omogoči grizenje grizal, ki so nekoliko ohlajena v hladilniku. Za grizenje se dojenčkom lahko ponudi tudi nekoliko trše sadje (jabolko) ali zelenjava (korenje). Dlesni jim lahko zmasira tudi očkov ali mamin prst.
Izraščanje mlečnih zob je pomemben del otrokovega razvoja. Starost otrok je pri izraščanju mlečnih zob različna. Večinoma mlečni zobje izraščajo med četrtim mesecem in drugim letom starosti. Otrokom zraste 20 mlečnih zob. Prvi stalni zobje običajno začnejo izraščati med petim in šestim letom.
Skrb za mlečne zobe
Za prve zobke je treba primerno skrbeti, ker so odgovorni tudi za pravilen razvoj čeljusti in pripravljajo prostor za stalne zobe. Z nego mlečnih zob otrokom zagotovimo prostor za kasnejšo pravilno postavitev stalnih zob in s tem omejimo tveganje za nastanek zobne utesnjenosti, to je pomanjkanja prostora za stalne zobe.
Kljub temu, da so mlečni zobje začasni, jih je treba negovati enako skrbno kot stalne. Mlečni zobje imajo manj mineralizirano zobno tkivo, zato so manj odporni na delovanje kislin, ki so stranski produkt bakterij. Zato je pomembno, da mlečni zobje ostajajo zdravi. Uporabljata naj se zobna ščetka in zobna pasta, ki sta primerni starosti otroka. Na ščetko nanesite majhno količino zobne paste, največ v velikosti graha. Kljub temu, da smo starši pogosto utrujeni, je otroke treba nadzirati in jim pri čiščenju pomagati. Tudi pri otrocih je treba uporabljati zobno nitko. Uvajanje tega načina čiščenja naj poteka na igriv način.
Zobozdravnika lahko obiščete že, ko izraste prvi zobek. Priporočamo pregled do prvega rojstnega dne, ki je namenjen pogovoru z mamico in kratkemu pregledu zobkov. Zakaj je pomemben pregled, čeprav sta v ustih samo "dva majhna rižka"? Ker mamici povemo, kako škodljivo je pitje sladkih pijač ponoči, jo podučimo o izbiri pravilne krtačke, ki naj bo majhna in mehka, in o uporabi zobne paste. Pri zdravju zob namreč velikansko vlogo igrata prehrana in pijača. Do treh let dojenčka in malčka pregleda specialist pedontolog, za katerega ne potrebujete napotnice, po tretjem rojstnem dnevu pa mu lahko izberete zobozdravnika za otroke in mladino.
Kako umivati zobe dojenčku - kaj pričakovati
Težave z mlečnimi zobmi in njihovo zdravljenje
V življenju vsak izmed nas dobi dva kompleta zob: mlečne zobke v otroštvu, ki jih pozneje zamenjajo stalni zobje. Mlečni zobje so sorazmerno enako veliki kot stalni zobje (približno tretjino zoba predstavlja krona zoba in dve tretjini korenina zoba), a imajo tanjše in bolj lomljive korenine zaradi sorazmerno večje zobne pulpe.
Zaradi različnih razlogov pogosto pride do kariesa tudi na mlečnih zobeh. Mlečni zobje so tanki, zato zobna gniloba na njih hitro napreduje. Mlečne zobe popravljamo tako kot stalne zobe, če pa je karies napredoval do živca, je potrebno zdravljenje koreninskega kanala. Postopek pri mlečnih zobeh je nekoliko drugačen kot pri stalnih zobeh. Puljenje pokvarjenih mlečnih zob ni priporočljivo, saj mlečni zobje hranijo mesto stalnim.
Primeri težav z mlečnimi zobmi:
- Obarvanost mlečnih zob: Glede obarvanosti, ki jo opisujete, gre za plast slabše mineralizacije (poapnenja) sklenine sekalcev. Pojav imenujemo hipoplazija sklenine. Mineralizacija mlečnih sekalcev poteka še v času nosečnosti. Verjetno je v času tvorbe zobnih kron mlečnih sekalcev prišlo do neke motnje, morda viroze ali vročinskega stanja, ki je trajalo določen čas. Tudi pomanjkanje vitaminov lahko povzroči motnje v kalcifikaciji. Take motnje navadno le opazujemo, da se iz njih ne bi razvil karies in jih po potrebi premažemo z zaščitnimi sredstvi (s fluorovimi raztopinami). Pomembno je, da se bodoča mamica ustrezno prehranjuje. Pomembna je pestra prehrana. Zaužiti fluoridi so lahko v pomoč plodu, vendar z zaužitjem ne pretiravajte. Za otroke od prvega zoba - 6 let je priporočljiva uporaba zobne paste s 1000 ppm fluora v zobni pasti 2x dnevno.
- Okrušen mlečni zob: Glede poškodovane enke, se je svetovati, da se obišče zobozdravnica, da oceni poškodbo. Skelenje se lahko omili z večkratnimi premazi poškodovanega predela toliko časa, da skelenje poneha. V kolikor so robovi poškodbe ostri, jih je dobro zagladiti, da ji ne ranijo ustnice in jezika. V kolikor poškodba ni velika, bo skelenje sčasoma minilo samo od sebe.
Izguba mlečnih zob in izraščanje stalnih zob
Mlečni zobje se začnejo majati med petim in sedmim letom ter izpadejo do desetega leta. Ko izpade mlečni zob, potrebuje stalni zob skoraj tri mesece, da ga nadomesti. Seveda je izraščanje popolnoma različno in lahko pri nekaterih otrocih poteka hitreje oziroma počasneje. Če je mlečni zob predčasno izpuljen ali odbit, traja dlje časa, da ga nadomesti stalni.
Težave pri izraščanju stalnih zob:
- Zapoznelo izraščanje: Kadar zob nikakor ne izraste, odpeljite otroka k zobozdravniku, ki bo naredil rentgensko sliko zobovja. Če so vsi zobje v ugodnih legah, bo treba le nekoliko počakati. Redko se zgodi, da je zapoznelo izraščanje posledica nepravilne lege stalnega zoba ali prisotnosti nadštevilnega zoba.
- Mlečni zob noče izpasti: Mlečni zobek noče izpasti, vi pa že vidite stalnega, ki se prebija na površje. Nikakor ne uporabljajte sile, da majavi zobek izpulite. Otrok naj raje ugrizne v kaj trdega, kot so skorja kruha, jabolko ali hruška. Če otroka izjemno boli in mlečni zob noče izpasti, se odpravite k zobozdravniku, ki bo presodil, ali je treba zob odstraniti.
- Pozno izraščanje: Če so otroku pozno izrasli mlečni zobje, se lahko zgodi, da mu bodo pozneje izrasli tudi stalni zobje. Najpogosteje je vzrok za pozno izraščanje pomanjkanje prostora. Zaradi tesnega stanja v zobovju novi zob ne more izrasti. Pozno izraščanje pa je lahko tudi posledica bolezni ščitnice in sindromov, kot je Downov sindrom.
- Neizrasli zobje: Zobovje se ves čas spreminja, zato pri nekaterih ljudeh določeni zobje nikoli ne izrastejo. Temu pojavu strokovno pravimo hipodontija (prirojeno manjše število zob) in je pogost med odraslimi. Največkrat gre za osmice, v nekaterih primerih tudi petice in zgornje dvojke.
- Odebeljena dlesen: Majhni otroci radi grizejo vse, kar dobijo pod roke. Če ugriznejo v trši predmet na mestu, kjer bo izrastel stalni zob, se lahko dlesen odebeli in ovira izraščanje. V tem primeru je potreben manjši zobozdravniški poseg, s katerim odstranijo delček dlesni.
- Oteklina na sluznici: Nad izraščajočim stalnim zobom se lahko pojavi sluznična oteklina, pod njo pa lahko vidimo tkivno tekočino, pomešano s krvjo. Oteklina upočasnjuje izrast zoba, a v večini primerov se predre in zob lahko brez težav pride na površino.
Med šestim in dvanajstim letom se zato pri večini otrok komplet zob popolnoma zamenja, razen osmic, ki izrastejo pozneje. Takrat ima najstnik v zobni votlini 28 zob (32, če so že izrastle osmice), ki jih delimo na: sekalce, podočnike, kočnike, ličnike in modrostne zobe.
Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Kot pri ostalih razvojnih mejnikih se tudi izraščanje prvih zobkov pri vsakem otroku razvije ob svojem času.