Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), splošno znani kot IVF (in vitro fertilizacija), so za mnoge pare postali ključna pot do uresničitve sanj o starševstvu. Ko je postopek uspešen in se potrdi nosečnost, se začne novo poglavje, ki vključuje skrbno spremljanje in redne preglede. Eden izmed pomembnih vidikov tega obdobja je obisk pri osebnem ginekologu po neuspelem ali uspelem IVF postopku, kar lahko vzbuja številna vprašanja, zlasti glede napotnic in stroškov. Ta članek bo podrobno raziskal, kaj lahko pričakujete od obiska pri osebnem ginekologu po IVF, kakšni so postopki in na kaj biti pozorni, pri čemer bomo izkoristili vse dostopne informacije.
Kaj je IVF in zakaj je pomemben?
Oploditev in vitro (IVF), splošno znana tudi kot “umetna oploditev”, predstavlja napredno tehnologijo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki nudi upanje posameznikom oziroma parom v boju z različnimi oblikami neplodnosti. Proces spočetja se tako zgodi “v epruveti”, ko se jajčne celice in semečnice združi zunaj telesa, v nadzorovanem laboratorijskem okolju. Postopek IVF sestoji iz več ključnih faz. Začne se s (hiper)stimulacijo jajčnikov, da ti proizvedejo več jajčnih celic kot v običajnem, spontanem menstrualnem ciklu. To fazo se natančno spremlja z ultrazvočnimi preiskavami, včasih v kombinaciji z vrednostmi spolnih hormonov v krvi. Ko so folikli v jajčnikih dovolj veliki, se jih z minimalno invazivnim postopkom (punkcijo) pridobi iz jajčnikov. V laboratoriju se pridobljene jajčne celice in izbrane semenčice združi, kar omogoči oploditev in posledično razvoj zarodkov. Zarodke se pozorno opazuje skozi obdobje nekaj dni (3 do 5). Embriologi s pomočjo ocenjevalnih lestvic ocenijo kakovost posameznega zarodka in njegovo razvojno fazo, na določeni dan. Po tej oceni se izbere en ali največ dva zarodka za prenos v maternico, ostale ustrezne zarodke pa se krioprezervira (zamrzne).
Kdaj se svetuje IVF postopek?
IVF postopek se svetuje paru, kjer je ugotovljena nepojasnjena neplodnost, različne oblike ženske neplodnosti, kot je pozno reproduktivno obdobje, odsotni ali neprehodni jajcevodi, motnje ovulacije (PCOS), endometrioza, ponavljajoče izgube nosečnosti, genetski vzroki ali neuspele druge oblike zdravljenja neplodnosti (npr. IUI). V Sloveniji imajo vsi pari, ki so upravičeni do oploditve z biomedicinsko pomočjo, iz naslova zdravstvenega zavarovanja pravico do 6 IVF postopkov za prvega otroka in 4 IVF postopke za vsakega nadaljnega otroka. Trenutno v Sloveniji v polnem obsegu delujeta dva IVF centra - Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani (UKC LJ) in Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru (UKC MB). Zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic (ženskih ali moških), se izvaja le v Ljubljani in Mariboru, vendar so zaradi hudega pomanjkanja darovalk in darovalcev, čakalne dobe dolge več let. V Sloveniji lahko svoje spolne celice darujejo zdravi posamezniki, in sicer ženske stare med 18 in 35 let ter moški stari med 18 in 55 let. Celice se lahko daruje do rojstva otrok v dveh družinah. Zdravljenje s sočasno uporabo darovane moške in ženske spolne celice, ni dovoljeno. Prav tako ni mogoče darovati že nastalih zarodkov.
Uspešnost IVF postopka in ključni dejavniki
Čeprav je IVF za mnoge pare edina možnost za zanositev in v veliko primerih tudi izredno učinkovita metoda, na uspeh posameznega postopka vpliva veliko dejavnikov. Statistika uspešnosti za IVF postopke se giba med 32 in 34 % na posamezen prenos zarodka. Višje stopnje uspešnosti je mogoče opaziti pri zdravljenju s pomočjo darovane jajčne celice in pri nižji starosti ženske (>30). Medtem ko možnosti za uspeh pomembno upadajo že po 35. letom starosti ženske in strmoglavijo po 40. letu ter so praktično neobstoječe v starostni kategoriji 45+. Statistika uspešnosti slovenskih klinik ni javno dostopna.
Priprave na IVF: Pregledi in preiskave
Osnovo vedno predstavlja krvna preiskava spolnih hormonov, ki se izvede med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla in navadno zajema TSH, FSH, LH, AMH in prolaktin. Nekatere ženske so lahko napotene tudi na diagnostične preiskave. V primeru slabih rezultatov, se spermiogram ponavlja. V kolikor izvidi pokažejo resnejše težave oz. ovire za spontano zanositev, bo par takoj napoten na IVF, brez nadaljnjih postankov. V primeru, da vzroki za neplodnost niso odkriti ali so ovire za zanositev manjše, pa se par sprva zdravi operativno, medikamentozno ali kombinirano.
Napotnice in birokracija: Kaj morate vedeti?
Z napotnicami je v našem zdravstvu res cela birokracija, kar lahko povzroča zmedo. V desnem zgornjem delu napotnice pod “Trajanje pooblastila” imate zapisano obdobje, za koliko časa vam velja napotnica. 1 pomeni enkratno - za en obisk, 2 pomeni za določeno obdobje in v okencu je potem tudi izpisano število mesecev. Če hodiš na Ginekološko kliniko Ljubljana, ti ob prihodu, ko prineseš napotnico, dajo nanjo žig (ne vemo, kako je drugje). Od tega dne dalje ti potem napotnica velja za napisano obdobje. Če imaš več postopkov, je najboljše, da se s svojim osebnim ginekologom dogovoriš, da ti n.pr. napiše napotnico za 6 mesecev, 12 mesecev. Ne vemo, ali je kakšna omejitev navzgor. Ne vemo, kako je pri IVF, ampak pri drugih postopkih mora napotnico vedno napisati tvoj osebni ginekolog. Če ne veš, koliko časa ti velja napotnica, pokukaj v svojo kartoteko oz. prosi sestro v sprejemni ali ordinaciji, da ti pove.
Vendar pa se praksa lahko razlikuje med različnimi centri. V Mariboru na primer potrebuješ za vsak postopek novo napotnico za oba (razen za zamrznjenčke), čeprav med enim in drugim ne poteče 12 mesecev (za toliko časa pa je napotnica veljavna). Nekateri izkušajo, da je za vsak IVF, tudi za zamrznjenčke, potrebna nova napotnica, ki jo napiše ginekolog na GK. Celo, če ti prekinejo postopek, moraš imeti za ponovni postopek novo napotnico. Brez birokracije res ne gre.
Če potrebujete le novo napotnico ali recept, se lahko po nasvetu drugih uporabnic foruma, namesto naročanja, samo oglasite v času ambulante vašega zdravnika.
Prenos zarodka: Neboleč in hiter postopek
V maternico se prenese največ 2 zarodka hkrati, število prenesenih zarodkov pa je odvisno od več dejavnikov - starost ženske, kakovost zarodkov, število neuspelih preteklih postopkov, ipd. Prenos zarodka je za veliko večino žensk neboleč in hiter postopek. Na dan prenosa zarodka ženska v jutranjih urah ne vzame progesteronske terapije (gela ali vaginalete), da nožnica ostane čista. Za razliko od punkcije se za prenos zarodka svetuje, da ima ženska poln mehur. Ginekolog bo pred izvedbo prenosa očistil zunanje spolovilo in nožnico ter si dodobra ogledal maternični vrat - vhod v maternico. Nekatere ženske imajo lahko maternični vrat bolj uvit, skrajšan, zabrazgotinjen, podaljšan, spremenjen, ipd. - vse to lahko vpliva na izvedbo prenosa zarodka. Včasih je dovolj le, da ženska spremeni položaj zadnjice in nog na ginekološki mizi, v nekaterih primerih pa mora ginekolog delček materničnega vratu odščipniti in si tako olajšati vstop v maternico. Včasih tudi različne predpriprave in postopki ne omogočijo enostavnega vstopa v maternico - takrat se mora ginekolog zelo potruditi, da se »prebije« v maternično votlino. Zarodek se v maternico prenese z uporabo tankega katetra, iz katerega se ga nežno »splakne« v maternico. Nekatere klinike/ginekologi prenos zarodka izvedejo s pomočjo ultrazvoka, nekateri ne, v vsakem primeru se postopek zaključi šele, ko v laboratoriju potrdijo, da je zarodek bil uspešno prenesen. Nekatere klinike spodbujajo ležanje po prenosu, druge ne. Dokazov, da bi eno ali drugo kakorkoli vplivalo na uspešnost oz. stopnjo zanositve, ni. Prenos se največkrat načrtuje 5 dni po ovulaciji, saj je velika večina zarodkov zamrznjena v fazi blastociste oz. 5-dnevnega zarodka. Izjemoma se zamrznejo tudi mlajši zarodki. Zamrznjeni zarodek (ali zarodke) se nekaj ur pred prenosom prične postopoma odtajati.
Po prenosu zarodka: Test nosečnosti in prvi ultrazvok
Približno 14 do 16 dni po prenosu zarodka ženska opravi urinski test nosečnosti oz. se vrne na kliniko in opravi krvni test, s katerim se bolj zanesljivo potrdi ali ovrže nosečnost. V kolikor se nosečnost na krvnem testu potrdi, mora ženska na kliniki ali pri osebnem ginekologu po 2-3 tednih, kar je med 6. in 8. tednom nosečnosti, opraviti še prvi kontrolni oz. potrditveni ultrazvočni pregled.
Pregled pri osebnem ginekologu po neuspešnem IVF postopku
Po neuspelem IVF postopku se lahko pojavi vprašanje glede nadaljnjih pregledov pri osebnem ginekologu in morebitnih stroškov. Pomembno je vedeti, da osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje ter veljavna napotnica običajno krijejo stroške pregledov pri osebnem ginekologu, še posebej, če gre za specialistične preiskave. Če pa gre za redni pregled, ki ni neposredno povezan z nadaljevanjem zdravljenja neplodnosti, je lahko zaračunan. V Sloveniji se v nekaterih primerih, kot je popoldanska ambulanta v Leonišču v Ljubljani, lahko doplačuje nadstandard, saj tam delajo ginekologi iz Ginekološke klinike. V takšnih primerih je priporočljivo, da se pred naročanjem pozanimate o osnovi zaračunavanja stroškov in pridobite račun.
Prvi pregled pri osebnem ginekologu po potrjeni nosečnosti iz IVF
Če je nosečnost potrjena, je prvi ultrazvočni pregled ključen za potrditev pravilne namestitve nosečnosti v maternici in oceno zgodnjega razvoja ploda. Ta pregled se običajno opravi med 6. in 8. tednom nosečnosti. Na tem pregledu lahko ginekolog opravi tudi vaginalni ultrazvok, s katerim natančno oceni dolžino materničnega vratu, kar je pomembno za spremljanje nosečnosti. Nekateri osebni ginekologi opravijo UZ že na prvem pregledu, drugi pa šele pri naslednjem. Priporočljivo je, da se pred prvim pregledom pozanimate, ali bo ultrazvok vključen ali ga je potrebno dodatno naročiti.
Pomembnost komunikacije z osebnim ginekologom
Ne glede na to, ali gre za pregled po neuspelem IVF postopku ali za spremljanje potrjene nosečnosti, je odprta in iskrena komunikacija z osebnim ginekologom ključnega pomena. Ne oklevajte postaviti vprašanj o stroških, postopkih, nadaljnjih korakih ali kakršnih koli dvomih, ki jih imate. Ginekolog je tam, da vam nudi podporo in strokovno pomoč skozi celoten proces. Nekateri uporabniki forumov so izrazili zadovoljstvo nad natančnimi pregledi in dolgimi pogovori, ki so jih deležni pri svojih osebnih ginekologih, kar potrjuje pomen dobrega odnosa in zaupanja.
Sladkorna bolezen v nosečnosti in spremljanje
Nekatere nosečnice se soočajo s težavami, kot je nosečniška sladkorna bolezen, ki zahteva skrbno spremljanje krvnega sladkorja in ketonov. Če opazite povišan jutranji krvni sladkor ali prisotnost ketonov, je pomembno, da se posvetujete z diabetologom ali svojim ginekologom. Občasni ketoni običajno niso problem, vendar je ključno redno spremljanje in upoštevanje zdravniških navodil. V tretjem trimesečju nosečnosti se lahko hormonske spremembe ponovno odrazijo na ravni krvnega sladkorja, kar lahko zahteva prilagoditev terapije, vključno z morebitno uporabo inzulina.
Nakupovanje za dojenčka: Kdaj in kaj?
Medtem ko nekatere nosečnice že v zgodnjih fazah nosečnosti začnejo z nakupovanjem osnovnih potrebščin za dojenčka, druge raje počakajo do poznejših tednov. Odločitev je odvisna od osebnih preferenc in občutka varnosti. Vendar pa je priporočljivo, da se večji nakupi, kot so voziček, posteljica in previjalna miza, opravijo pravočasno, da se izognete morebitnim zadnjim trenutkom.
Nasveti za nosečnice glede slabosti in utrujenosti
Slabosti in utrujenost sta pogosta spremljevalca nosečnosti, zlasti v prvem trimesečju. Nekatere nosečnice ugotavljajo, da jim pomaga, če zjutraj na prazen želodec zaužijejo kakšen grisin ali kreker, da se želodec umiri. Pomembno je tudi jesti večkrat na dan, po malem, in izbrati tisto hrano, ki vam najbolj prija. Nekatere ženske poročajo o blagosti v glavi, ki mine ob počitku v temi, z obkladki na glavi, namočenimi v kis ali z ledom. Če se slabosti in utrujenost nadaljujejo ali so zelo izrazite, se posvetujte z ginekologom.
Prvi premiki otroka in poslušanje srčka
Ko nosečnica ne čuti več brc, lahko nakup napravice za poslušanje srčka predstavlja pomirjujočo rešitev. Te naprave, ki so na voljo po dostopnih cenah, omogočajo poslušanje srčnega utripa otroka, kar lahko prinese veliko olajšanja in veselja. Priporočljivo je, da se naprava uporablja po navodilih proizvajalca, saj lahko nepravilna uporaba povzroči nepotreben strah ali nelagodje.
Darovanje spolnih celic: Pomembna podpora pri IVF
V Sloveniji je zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic na voljo, vendar se pari soočajo z dolgimi čakalnimi dobami zaradi pomanjkanja darovalk in darovalcev. Proces darovanja je skrbno reguliran, z jasnimi starostnimi omejitvami za darovalke in darovalce ter omejitvami glede števila družin, ki lahko z njimi ustvarijo potomstvo. Zdravljenje s sočasno uporabo darovane moške in ženske spolne celice ni dovoljeno, prav tako ni mogoče darovati že nastalih zarodkov.
Neplodnost: Bolezen sodobnega časa in družbena pričakovanja
Neplodnost, s katero se v sodobni družbi sooča vse več parov, še vedno ostaja tabu tema. Vprašanja, kot denimo »Kdaj bosta pa vidva zibala?« ali » Kako to, da še nimata otroka?«, ter netaktna ugibanja o nosečnosti in čestitke ženskam v rodni dobi, ki so nehote pridobile dodatne kilograme okoli trebušnega pasu, postavljajo posameznice in pare v negotov položaj. Družbena pričakovanja, da bo otrok sestavni del vsakega partnerskega odnosa, so močno zakoreninjena. Neplodnost postaja bolezen sodobnega časa, a kljub temu o njej pogosto molčimo. Natančnih podatkov o pogostosti neplodnosti v Sloveniji ni, a strokovnjaki ocenjujejo, da so številke primerljive z evropskimi. Iz pogleda na sicer suhoparne številke je jasno, da rodnost v Sloveniji upada - lani se je rodilo le okoli 16.706 otrok, kar je najmanj doslej. Obenem se danes s težavami pri zanositvi sooča že vsak šesti par. Starost žensk, ki prvič postanejo mame, se danes vztrajno viša, materinstvo pa se prestavlja v njihova poznejša leta. A podatki so neizprosni: do 30. leta starosti je neploden vsak deseti par, do štiridesetega pa vsak četrti. Doc. dr. Tanja Burnik Papler in doc. dr. Nina Jančar opozarjata, da kljub izjemnemu napredku v diagnostiki in zdravljenju neplodnosti obstajajo določene omejitve pri postopkih. Neplodnost ni zgolj težava žensk, saj so vzroki enakomerno porazdeljeni med oba partnerja. »Neplodnost naj ne bo več tabu. Ko pari ugotovijo, da jim z zanositijo ne gre po načrtih, naj pravočasno poiščejo pomoč, saj je to ključnega pomena,« poudarja doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Prvi korak je obisk osebnega ginekologa. Kdaj pomisliti, da morda do zanositve ne bo prišlo nujno po naravni poti? »Pomembno je poudariti, da je neplodnost diagnoza, ki zadeva oba partnerja, zato ker so vzroki za neplodnost enakomerno razporejeni med moškega in žensko,« je na nedavni okrogli mizi, namenjeni razpravi o izzivih reproduktivnega zdravljenja z medicinskega in psihološkega stališča, spomnila specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Poglavitni razlogi za neplodnost, ki sicer ostajajo že vrsto let enaki, so raznoliki. Strokovnjaki pri ženskah najpogosteje opažajo motnje ovulacije, bolezni jajcevodov, endometriozo ter vse pogosteje tudi že omenjeno starost, ki jo spremlja upad plodnosti in manjše število kakovostnih jajčnih celic. Pri moških pa je glavni dejavnik slabša kakovost semena, ki je znanost še ne zna povsem pojasniti, povezana pa je lahko tudi z izpostavljenostjo okoljskim dejavnikom, kot so toksini, pesticidi, težke kovine in hormonski motilci, opozori dr. »Dokler je ženska stara 25 ali 30 let, pri zanositvi običajno ni težav, medtem ko se pri starosti 35 ali več let pojavijo težave s plodnostjo, več je kroničnih bolezni, debelosti, seveda tudi vplivov okolja v obliki hormonskih motilcev, ki so prisotni v okolju, v vodi, hrani, embalaži in podobno,« našteva dr. Jančarjeva.
Življenjski slog in reproduktivno zdravje
Življenjski slog pomembno vpliva na reproduktivno zdravje. Med vsemi dejavniki še posebej izstopa prehrana - ne le v smislu izbire živil, temveč tudi v odnosu do hrane -, ki pa nikakor ni osamljen dejavnik, saj je njen vpliv tesno prepleten z drugimi značilnostmi sodobnega načina življenja. Če na številne druge dejavnike, ki vplivajo na neplodnost, nimamo nujno nadzora, to ne velja za življenjski slog: prehrana, telesna dejavnost, kakovosten spanec in obvladovanje stresa igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju plodnosti. »Prehrana ni le izbira živil, temveč tudi odnos do hrane. Motnje hranjenja, neustrezna prehrana in prekomerna telesna teža lahko vplivajo na plodnost,« opozarja doc. dr.
Prebojniki zdravja - zdrav življenjski slog mladih
Psihološki vidiki zdravljenja neplodnosti
Zdravljenje spremlja tudi veliko psiholoških izzivov, zato je ključna ustrezna psihološka podpora paru, saj »diagnoza neplodnosti predstavlja velik, velik stres in tudi dolgotrajno stisko«, opozori klinična psihologinja doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja z oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. »Vpliva na kakovost življenja, samopodobo, odnose z drugimi in na načrte za prihodnost. Tudi pri osebnostno in čustveno močnih posameznikih je stres tako velik, da pušča sekundarne posledice, kot so depresivnost, anksioznost in težave v partnerskem odnosu, ki se pogosto kažejo tudi kot težave v spolnosti, kar spet lahko vpliva na plodnost. Da je psihološko breme zdravljenja neplodnosti visoko, kažejo tudi primeri, ko po zaključku postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo pari dobijo otroka - in se razidejo. Raziskave kažejo, da večina neplodnih doživlja določeno stopnjo duševne stiske, ki praviloma ne dosega kliničnih kriterijev in ne predstavlja psihosocialne travme. Konec marca so klicijske stranke v državni zbor vložile novelo zakona, po kateri bodo do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) upravičene tudi samske ženske in ženske v istospolnih zvezah. Novela zakona izenačuje položaj žensk v istospolnih partnerskih zvezah in samskih žensk s položajem heterospolnih parov. Pri ginekologu podana zahteva za oploditev z biomedicinsko pomočjo bo izvedena po enakem postopku kot pri heterospolnih parih. Tudi uspešno zdravljenje neplodnosti ne pomeni nujno čustvene razbremenitve, saj so ženske kljub nosečnosti po (lahko večletnem) zdravljenju neplodnosti obremenjene z diagnozo. »Za sabo imajo tudi izgube nosečnosti, zato pogosto občutijo povečano anksioznost in strah pred izgubo nosečnosti. Pogosto so te ženske fizično, psihično in včasih tudi finančno izčrpane od dolgoletnega zdravljenja, hkrati pa njihova v povprečju višja starost poveča dodatna tveganja za izid te nosečnosti,« našteva bremena, ki lahko spremljajo uspešno zdravljenje, klinična psihologinja in nadaljuje: »Posebno ranljive so ženske, ki med postopki zdravljenja doživljajo čustvena nihanja - zlasti ob neuspešnih ciklusih ali v pričakovanju izida IVF. Praksa kaže, da se stiske še poglobijo, kadar je vzrok neplodnosti pri moškem ali kadar partnerja nimata usklajenih pogledov na pomen starševstva. »Pomembno je razumeti tudi, da je uspešnost zdravljenja v veliki meri povezana s psihičnim in fizičnim stanjem ženske,« opozarja dr. Globevnik-Velikonjeva. Da je psihološko breme zdravljenja neplodnosti visoko, kažejo tudi primeri, ko po zaključku postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo pari dobijo otroka - in se razidejo. »Ti pari gredo skozi tako velike obremenitve že med trajanjem vseh postopkov zdravljenja, da ko dobijo dojenčka, enostavno ne zmorejo več in se razidejo. Ko govorimo o čustvovanju in doživljanju stresa, so nekatera področja skupna moškim in ženskam, vendar pa moški manj govorijo o svojih stiskah, ženske jih izrazijo pogosteje, strne ugotovitve iz prakse dr. Alja Stvarnik, ki se ukvarja s področjem zakonske in družinske terapije. Če pari pridejo na posvetovanje zaradi neplodnosti, je terapija krajša in obravnava psihološke obremenitve, povezane z dinamiko in zdravljenjem neplodnosti. Zanimivo je, da so partnerji tisti, ki se po pomoč terapevtke obrnejo v primeru iskanja rešitev za stisko. »Oni so pobudniki in se dogovarjajo za ta srečanja. Če se ženska sama obrne name, jo povabim, naj partner pride zraven, ker je to njuna pot, ki je drugačna,« razkriva družinska terapevtka.
Izkušnje in priporočila za nosečnice po IVF
Pari, ki so uspešno prestali IVF postopek, delijo svoje izkušnje. Ena izmed uporabnic je imela IVF transfer (donirana celica) na Češkem, ki je bil do sedaj uspešen - pozitiven krvni test in naraščajoč HCG. To je bil njen šesti poskus, stara je nad 40 let. Ker ni zavarovana v Sloveniji, ker živi na Skandinaviji, a je tam začasno zaradi osebnih razlogov, je iskala priporočila za dobrega ginekologa v Ljubljani z zmernimi samoplačniškimi cenami, ki je strokovnjak za nosečnost po IVF (starejše nosečnice) in ponuja širok spekter raziskav v vsakem trimesečju (genetske, itd.).
Nekateri so predlagali Zdravstveni center Dravlje, kjer že desetletja izvajajo IVF in podobne postopke. Poudarili so, da gre načeloma za samoplačniško ustanovo, čeprav nekateri ne marajo dr. Reša zaradi njegovega specifičnega pristopa. Za genetske preiskave so priporočili Medgen, pri čemer so cene odvisne od obsega storitev. Svetovali so tudi, naj si uporabnica, če namerava ostati v Sloveniji dlje časa, uredi zavarovanje, saj ji bodo po enem mesecu verjetno vse preiskave kriti, ker je starejša od 35 let.
Druga uporabnica je imela dobre izkušnje z UKC Ljubljana preko zavarovanja, kjer jo je vodila ginekologinja Sara Korošec. Na en UZ pregled v Dravlje je šla in je bilo v redu. Svetovala je, naj se najprej obrne na UKC, da preveri, kako imajo urejeno samoplačniško izbiro ginekologa. Omenila je tudi podforum ABC Ginekologije in porodništva, ki ga vodi Stanko Pušenjak, s katerim so pacientke izjemno zadovoljne, vendar ima verjetno daljšo čakalno dobo.
Ginekološka ambulanta Reš v Dravljah je bila omenjena kot možnost. Poudarjeno je bilo, da je nosečnost nosečnost, ne glede na način spočetja, in da so priporočljive genetske preiskave kot NIPT, nuhalna svetlina in morfologija.
Pravilnik o napotnicah in obiskih pri osebnem ginekologu
V skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo vse zavarovanke pravico do izbire osebnega ginekologa. V ta namen objavlja ZZZS seznam aktivnih ginekologov. Podatki v tabelah so informativni in prikazujejo stanje aktivnih ginekologov na določene datume. Tabele vključujejo podatke o aktivnih ginekologih in podatke o številu opredeljenih zavarovank na stanje vsakega prvega dne v mesecu. Izvajalec oziroma ginekolog, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS in izpolnjuje pogoje za izbranega ginekologa, je dolžan sprejeti vse zavarovanke, ki si ga izberejo. Ginekolog na primarni ravni lahko odkloni opredeljevanje novih zavarovank, ko doseže obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov v tej dejavnosti. Iz zadnje kolone v tabeli je razvidno, kateri ginekologi ne dosegajo/dosegajo zahtevan pogoj za zavrnitev izbire. V primeru, da izvajalec oziroma ginekologi zavarovanki ne omogoči izbire, pa iz podatkov iz tabele izhaja, da izbire zavarovanki ne bi smel odkloniti, se zavarovanka lahko pritoži in sicer najprej na vodstvo javnega zdravstvenega zavoda, če gre za ginekologa iz javnega zavoda. V kolikor spora v okviru javnega zdravstvenega zavoda ni moč rešiti, se zavarovanka lahko pritoži na pristojno območno enoto ZZZS. V primeru zasebnih ginekologov, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS, se zavarovanka lahko pritoži neposredno na pristojno območno enoto ZZZS. Ob tem želimo opozoriti, da so podatki v tabeli informativni, saj izkazujejo stanje na določen dan pri izvajalcu. Podatki o aktivnih ginekologih se lahko posebej v zdravstvenih domovih dnevno spreminjajo zaradi prekinitev zaposlitve, upokojitev, smrti, novih zaposlenih. Izvajalce oziroma ginekologe naprošamo, da zavarovanke ustrezno informirajo o razlogih za zavrnitev izbire.
V kolikor prikazano stanje ne izkazuje dejanskega stanja izvajalca (javni zavodi, zasebniki) prosimo, da o spremembi obvestite: NIJZ za nove zaposlitve ginekologov; ZZZS za spremembe deleža dejavnosti in datum spremembe za posameznega ginekologa, za spremembe urnika in datum spremembe za posameznega ginekologa, za trajne odsotnosti in datum nastopa trajne odsotnosti (prenehanje del. razmerja, upokojitev, smrt) za posameznega ginekologa, za začasne odsotnosti in datum nastopa začasne odsotnosti (začasna odsotnost najmanj 1 leto - npr. porodniška) za posameznega ginekologa. V tabelah so prikazani podatki o številu zavarovank pri aktivnih ginekologih v dejavnosti dispanzerja za ženske (306 007).
tags: #obisk #osebnega #ginekologa #po #ivf