V sodobnem času se vse več javnih osebnosti, med katerimi najdemo tudi politike, zaveda pomena celostne podobe. V svetu, kjer vizualna percepcija pogosto prevlada nad besedami, se zdi, da tudi slovenske političarke niso imune na težnjo po popolnem videzu. Medtem ko nekatere estradnice odkrito priznavajo posege v svoj videz, se namiguje tudi na to, da se je estetskim posegom predajala poslanka Barbara Žgajner Tavš. Govorice o spremembah na njenem obrazu, zlasti o izginulih gubah in spremenjeni obliki nosu, so se pojavile v javnosti, vendar poslanka na naša vprašanja o teh ugibanjih do danes ni odgovorila.
Politična pot Barbare Žgajner Tavš: Od SNS do Pozitivne Slovenije
Barbara Žgajner Tavš, 37-letnica, ki je v zadnjem desetletju zamenjala več političnih taborov, je svojo politično kariero pričela leta 2004 kot članica Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmaga Jelinčiča. Že pred naslednjimi volitvami, v začetku leta 2008, je skupaj s Sašem Pečetom in Boštjanom Zagorcem po notranjih sporih izstopila iz poslanske skupine SNS in ustanovila novo stranko, imenovano Lipa. Kljub tem prizadevanjem jim na volitvah ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga.
Magistrica socioloških znanosti, ki bo kmalu dopolnila 36 let, se je v parlament vrnila kot poslanka Pozitivne Slovenije (PS). Njena politična pot je bila namreč zaznamovana s preskakovanjem med strankami, kar potrjujejo tudi zapisi bralcev, ki opozarjajo na njeno spremenjeno podobo.
Spremembe v videzu: Namigovanja o lepotnih posegih
Kot je opazil bralec Peter, poslanka Barbara Žgajner Tavš v zadnjem času "prav cveti", pri čemer naj bi z njenega obraza izginile sicer v preteklosti že izrazite gube. Ob tem so se pojavila namigovanja, da je na njenem obrazu prišlo do sprememb, vključno s spremenjeno obliko nosu. Poslanka na naša vprašanja glede obiska lepotnega strokovnjaka ali morebitnih estetskih posegov ni odgovorila, čeprav smo ji vprašanja poslali že prejšnji teden.
Žgajner Tavševa kot podžupanja in ponovna poslanka
Po koncu mandata poslanke se je Žgajner Tavševa leta 2010 zaposlila kot zagovornica načela enakosti na Uradu Vlade RS za enake možnosti. Jeseni istega leta je s svojo listo kandidirala za županjo v domačih Trbovljah. Po neuspehu v prvem krogu županskih volitev je tik pred drugim krogom podprla kandidata Socialnih demokratov (SD) Vilija Trevna, ki ji je v zameno ponudil funkcijo podžupanje. Po Trevnovi zmagi je tako postala podžupanja za družbene zadeve in se ukvarjala s področjem javnih zavodov in sociale. Ob vrnitvi v poslanske klopi kot članica Pozitivne Slovenije bo Žgajner Tavševa še naprej ostala tudi občinska svetnica svoje liste v Trbovljah in obljublja, da se bo za domačo občino zavzemala tudi v prestolnici.
Materinstvo in romanca: Govorice o Sašu Pečetu
Čeprav poslanka Žgajnerjeva o veselem dogodku, ki ga je pred kratkim doživela, nikoli ni javno spregovorila, so se pojavile govorice, da se je zgledovala po kolegici Meliti Župevc, ki prav tako o nosečnosti ni razpravljala v medijih. Vesela novica, da bo spomladi postala prvič mamica, se je pred meseci med ljudmi razširila s svetlobno hitrostjo. Poslanko smo že takrat skušali priklicati za izjavo, vendar se na klice ni odzvala.
Sedaj, ko je rodila zdravo deklico, pa je v uredništvo zazvonil telefon. Vir blizu poslanke iz Zasavja nam je zatrdil, da je Žgajnerjeva pred dnevi res postala mamica. Potrdil je tudi namigovanja, da je srečni očka nekdanji poslanec Sašo Peče, kot se je v medijih že nekaj časa šušljalo. Novopečeni očka naj bi v preteklih dneh prejel tudi ogromno čestitk.
Kot nam je zatrdil vir, naj bi Žgajnerjeva že nekaj časa živela skupaj s Pečetom, dobivala pa naj bi se že kar nekaj časa. Zasavci so ju menda večkrat videli skupaj, med drugim tudi, ko sta skupaj kolesarila. Po pričanju domačinov njuna romanca ni ravno sveža. Peče je bil sicer pred leti poročen, a je takratno soprogo zapustil in se uradno ločil.
Poslanska pobuda za strožje kazni za spolna kazniva dejanja
Poleg osebnih novic je poslanka Barbara Žgajner Tavš v parlamentarno proceduro vložila predlog novele kazenskega zakonika, s katerim bi zvišali kazni storilcem kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Za sopodpisništvo zakonskega predloga, h kateremu je preostale poslanske skupine povabila pretekli teden, se v slednjih niso odločili, je pa od nekaterih dobila dokaj pozitivne odgovore, v katerih soglašajo, da so spremembe na tem področju potrebne.
S predlaganimi spremembami bi se dvignila višina predpisanih kazni, s čimer bi kazni prilagodili teži kaznivega dejanja. Žgajner-Tavševa predlaga tudi podaljšanje zastaralnega roka za prijavo omenjenega kaznivega dejanja na 25 let od polnoletnosti žrtve in uvedbo evidence oziroma registra pravnomočno obsojenih storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.
Razprava o učinkovitosti strožjih kazni
Poslanka SNS je napovedala tudi zbiranje poslanskih podpisov za splošno razpravo, ki bi omogočila nekoliko širšo predstavitev različnih mnenj in stališč o tej občutljivi problematiki. Poudarila je, da je zakonski predlog nastajal eno leto, spomnila, da so v začetku mandata o tej temi podali številne pobude in poslanska vprašanja, pridobili pa so ne le mnenja pravnikov, ampak tudi priznanih psihologov in socialnih delavcev.
V poslanski skupini SDS se zavzemajo za zaostritev kazenskih sankcij za najhujše zločine zoper telo in življenje, je sporočil vodja poslanske skupine vladne stranke Jože Tanko. V SDS soglašajo s pobudami, da se to področje prouči in ko gre za najhujše zločine zoper življenje in telo tudi zaostri, vendar je treba proučiti celoten kazenski zakonik, ne pa samo en njegov del. Tanko opozarja, da je obravnavano področje zelo občutljivo in v Sloveniji doslej ni bilo ustrezno urejeno, kajti ohranile so se nekatere neustrezne rešitve še iz jugoslovanske kazenskopravne zakonodaje, v kateri človekovo življenje ni bilo postavljeno kot najvišja vrednota. Zaradi tega kazniva dejanja zoper življenje in telo niso bila ustrezno sankcionirana.
Kritika LDS in poziv k celoviti rešitvi
Žgajner-Tavševa je na novinarski konferenci izrazila kritičnost do Liberalne demokracije Slovenije (LDS), od katere je sicer prejela obsežen odgovor. Boji se, da gre za "nakladanje in prazno govorjenje", saj LDS ves čas, ko je bila v vladi, ni bila pripravljena, da bi se zadeve začele urejati. Med drugim je opozorila, da niso pripravili in sprejeli niti enega zakona s področja zaščite otrok, pa naj gre za spolno nasilje ali nasilje nasploh. Kljub drugačnim trditvam LDS, Žgajner-Tavševa vztraja, da otroci s strani države niso prejeli dovolj oziroma ustrezne zaščite. LDS namreč v odgovoru na njen poziv navaja, da se ne more strinjati, da otroci do danes s strani države niso bili deležni pozornosti na področju kaznovalne politike zoper dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma telesno celovitost.
Zaščititi ali kaznovati? Otroci, boj proti terorizmu in kazenskopravni sistem - 10. november 2025
Poslanec LDS Aleš Gulič je poudaril, da v stranki vsekakor pozdravljajo prizadevanja za to, da se na tem področju poskrbi za čim boljšo zaščito otrok in učinkovitejše kaznovanje storilcev. Vendar pa je Gulič dodal, da se ne strinjajo z mislijo, da bi z večjo represijo lahko rešili vse težave, saj vzroki za kazniva dejanja niso nujno v tem, ali so sankcije premalo ali preveč stroge. Storilci se ne odločajo na tej tehtnici, je pojasnil Gulič, ki se je zavzel tudi za druge ukrepe na področju preventive, pomoči in zaščite žrtev nasilja.
Iz LDS so sporočili, da so resno proučili poziv SNS k podpisu novele kazenskega zakonika. Prepričani so, da bi bilo treba vse okoliščine za vložitev sprememb zakona še premisliti ter narediti takšno spremembo zakona, ki bo veljala vsaj nekaj časa.
Podpredsednica LDS Zdenka Cerar pričakuje dejavnejšo vlogo države. Sprememba kazenske zakonodaje je po njenem mnenju le eden od mehanizmov, ukrepi pa bi morali slediti tudi na področju družinske zakonodaje. V liberalni demokraciji tako pričakujejo, da bo vlada izpolnila obljube in čim prej v parlamentarno obravnavo vložila zakon o preprečevanju nasilja v družini, osnutek katerega je bil pripravljen že za časa prejšnje vlade. V tem zakonu bi uredili varstvo pravic otrok in zahteve po odzivnosti vseh institucij v državi, kar ni možno narediti s spremembo kazenske zakonodaje. Cerarjeva opozarja tudi na težave, ki jih povzroča neplačevanje preživnin, ter nedodelan status otrok v rejništvu.
Država mora za preprečevanje nasilja nad otroki in zmanjševanje njegovih posledic uvesti več ukrepov na področju družinske zakonodaje ter uresničiti načelo, da bo stopila med storilca in žrtev, preden bo prepozno, je še dodala.