Globalno zmanjšanje umrljivosti otrok pod petim letom starosti predstavlja zgodovinski mejnik, vendar pa pot do izkoreninjenja preprečljivih smrti še ni končana.
Leta 2022 je po svetu pred svojim petim rojstnim dnevom umrlo manj kot pet milijonov otrok, kar je rekordno nizka raven. Ta statistika, objavljena v poročilu Medagencijske skupine ZN za oceno umrljivosti otrok (UN IGME), odraža izjemen napredek na področju zdravja in preživetja otrok. »Veliko je dobrih novic, glavna pa je, da smo dosegli zgodovinsko raven umrljivosti otrok, mlajših od pet let, ki je (…) prvič dosegla manj kot pet milijonov,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Helga Fogstad, vodja oddelka za zdravje pri Skladu ZN za otroke (Unicef).
Za temi spodbudnimi številkami se skrivajo zgodbe o predanih posameznikih in sistemih, ki rešujejo življenja. »Za temi številkami se skrivajo zgodbe o babicah in usposobljenem zdravstvenem osebju, ki materam pomagajo pri varnem porodu njihovih novorojenčkov, zdravstvenih delavcih, ki cepijo otroke in jih ščitijo pred smrtonosnimi boleznimi, ter zdravstvenih delavcih v skupnostih, ki z obiski družin na domu zagotavljajo ustrezno zdravstveno in prehransko podporo za otroke,« je pojasnila Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. Poročilo razkriva, da danes preživi več otrok kot kadar koli prej, pri čemer se je na globalni ravni stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, od leta 2000 zmanjšala za 51 odstotkov.
Napredek kot dokaz možnosti
Več držav z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki je preseglo to globalno znižanje, kar kaže, da je napredek mogoč, ko se primarni zdravstveni oskrbi za otroke nameni dovolj sredstev. »Iz poročila, ki ga je Unicef pripravil skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Svetovno banko, je razvidno, da je napredek posebej opazen v državah v razvoju, kot so Malavi, Ruanda, Mongolija in Kambodža,« je dodal dr. Juan Pablo Uribe, globalni direktor za zdravje, prehrano in prebivalstvo pri Svetovni banki in direktor Globalnega finančnega sklada za ženske, otroke in mladostnike. »Letošnje poročilo je pomemben mejnik, ki jasno kaže, da manj otrok umre pred svojim petim rojstnim dnevom, kot v preteklosti.«
Kljub temu avtorji poročila opozarjajo, da gre za negotov dosežek. »A to preprosto ni dovolj. Napredek moramo pospešiti z več naložbami, s sodelovanjem in z osredotočenostjo, če se želimo izogniti smrtim otrok, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, in se držati naše globalne zaveze,« je poudaril dr. Uribe. »Trend umrljivosti se lahko hitro obrne, če si vse vpletene strani ne bodo prizadevale za zaščito najmlajših.«
Preostale grožnje in neenakosti
Medtem ko globalne številke kažejo dobrodošle znake napredka, obstajajo tudi resne grožnje in neenakosti, ki ogrožajo preživetje otrok v mnogih delih sveta. Poleg 4,9 milijona smrti otrok pred 5. letom starosti (od tega je bila skoraj polovica novorojenčkov), je umrlo tudi 2,1 milijona otrok in mladostnikov, starih od 5 do 24 let. »Te tragične izgube življenj so predvsem posledica vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti ali zdraviti, kot so prezgodnji porod, zapleti ob porodu, pljučnica, driska in malarija,« je pojasnil dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Napredek je dobrodošel, a vsako leto na milijone družin še vedno doživi uničujočo bolečino ob izgubi otroka, pogosto že v prvih dneh po njegovem rojstvu.«
Te grožnje vključujejo naraščajočo neenakost in gospodarsko nestabilnost, nove in dolgotrajne konflikte, vse večji vpliv podnebnih sprememb in posledice covida-19, kar bi lahko povzročilo stagnacijo ali celo regresijo. »To, kje se otrok rodi, ne bi smelo določati, ali bo živel ali umrl,« je poudaril dr. Ghebreyesus. »Kot zaupanja vredni člani skupnosti imajo zdravstveni delavci namreč pomembno vlogo pri doseganju otrok in družin z zdravstvenimi storitvami, ki rešujejo življenja, kot so cepljenje, testiranja in zdravila za smrtonosne, a ozdravljive bolezni, ter prehranska podpora.«
Študije kažejo, da bi se umrljivost otrok v državah z največjim tveganjem lahko znatno zmanjšala, če bi v lokalni skupnosti intervencije za preživetje otrok dosegle tiste, ki jih najbolj potrebujejo. »Že samo ta sveženj ukrepov bi rešil na milijone otrok in zagotovil oskrbo bližje domu,« je dodal.
Vrzeli v podatkih in potreba po izboljšavah
Poročilo opozarja tudi na velike vrzeli v podatkih, zlasti za podsaharsko Afriko in južno Azijo, ki se soočata z visoko umrljivostjo. »Podatke in statistične sisteme je treba izpopolniti oziroma izboljšati, če želimo učinkoviteje spremljati preživetje in zdravje otrok, vključno s kazalniki umrljivosti in zdravja prek anket v gospodinjstvih, registracije rojstev in smrti prek informacijskih sistemov za upravljanje zdravja, registrov prebivalstva in vitalnih statistik,« je izpostavil Li Junhua, generalni podsekretar Združenih narodov za ekonomske in socialne zadeve. »Nove ocene kažejo, da krepitev dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe, zlasti ob rojstvu, pomaga zmanjšati umrljivost otrok, mlajših od 5 let.«
S sedanjo hitrostjo napredka namreč 59 držav ne bo doseglo zastavljenega cilja trajnostnega razvoja glede umrljivosti otrok do 5 let, 64 držav pa ne bo doseglo cilja glede umrljivosti novorojenčkov. To podčrtuje nujnost nadaljnjih prizadevanj za zagotavljanje enakega dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev za vse otroke, ne glede na to, kje so rojeni.
Pomen cepljenja v zgodnjem otroštvu
Primer Mongolije: Napredek in kulturni vidiki
Mongolija je omenjena kot ena izmed držav, kjer je napredek pri zmanjševanju umrljivosti otrok posebej opazen. Kljub temu se sooča z izzivi, kot so visoka onesnaženost zraka v Ulan Batorju, ki lahko poslabša zdravstvene težave pri otrocih, ter posamezni primeri bubonske kuge na podeželju, povezani z uživanjem svizčevega mesa. Potovanje po Mongoliji je lahko zahtevno zaradi omejene transportne infrastrukture, zato je priporočljivo skrbno načrtovanje in preverjanje pogojev vstopa.
Zanimiv vpogled v mongolsko kulturo ponuja članek o dojenju v Mongoliji. V nasprotju s prevladujočimi zahodnimi praksami, kjer je dojenje pogosto zasebno in diskretno, je v Mongoliji javno dojenje običajno in sprejeto. Materino mleko ni le hrana za dojenčke, temveč je visoko cenjeno in ima pomemben kulturni pomen, celo povezan z legendo o Džingiskanu. Zgodbe o materah, ki dojijo svoje otroke še štiri ali celo devet let, ter uporaba materinega mleka v terapevtske namene, kažejo na drugačen odnos do dojenja kot v zahodnih družbah, kjer se pogosto poudarja neodvisnost otroka. Ta kulturni vidik poudarja, da koncepti "naravnega" in "normalnega" glede starševstva in skrbi za otroke lahko močno variirajo med različnimi družbami.
Starševski dopust: Globalne razlike in slovenski položaj
Primerjava starševskih politik po svetu razkriva izjemne razlike v zagotavljanju pravic novopečenim staršem. Mednarodna organizacija dela (ILO) postavlja minimalni standard 14 tednov plačanega porodniškega dopusta, ki ga dosega 51 % držav. Vendar pa se v mnogih državah, zlasti v razvijajočih se regijah, matere soočajo s kratkimi ali celo neobstoječimi obdobji porodniškega dopusta.
Slovenija se s 52 tedni starševskega dopusta uvršča med bolj radodarne države, zlasti v primerjavi z mnogimi zahodnoevropskimi državami. Porodniški dopust traja 105 dni, čemur sledi dopust za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni. Porodniško nadomestilo znaša 100 % osnove plače za prve tri mesece, medtem ko starševsko nadomestilo znaša 90 % osnove plače (z določenimi omejitvami). Očetovski dopust traja 90 koledarskih dni, s čimer država spodbuja očetovsko vključenost v zgodnjo nego otroka.
Pomen cepljenja v zgodnjem otroštvu
Na drugi strani spektra stojijo Združene države Amerike, ki so edina razvita država, ki nima uzakonjenega obveznega plačanega starševskega dopusta. Zakon o starševskem in zdravniškem dopustu iz leta 1993 zagotavlja le 12-tedensko neplačano odsotnost z dela pod določenimi pogoji, kar pomeni, da si marsikatera Američanka ne more privoščiti daljše odsotnosti od dela po porodu. To dejstvo poudarja globoke neenakosti v socialni varnosti in podpori družinam po svetu.
Priprave na porod: Pomen zavedanja in aktivnega pristopa
Vsak porod je edinstven, in čeprav je naraven proces, zahteva temeljito pripravo. Izkušnje kažejo, da nepripravljenost lahko vodi do nepotrebnih medicinskih intervencij, kot je urgentni carski rez. Poudarek na zavedanju lastnega telesa, tehnikah dihanja, sproščanja medeničnih mišic in izbiri ustreznih porodnih položajev lahko bistveno zmanjša tveganje za porodnične poškodbe, kot so raztrganine presredka ali epiziotomija.
Pritisk na fundus, nepravilno potiskanje in sedenje na hrbtu med porodom so le nekateri dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na izid poroda. Zavedanje o teh praksah in aktivno sodelovanje s porodničnim osebjem, ali najem dule, lahko pomagata zagotoviti bolj varno in pozitivno porodno izkušnjo. Prav tako je pomembno, da ženske ozavestijo svoje telo in se naučijo obvladovati strah ter stres, kar lahko vpliva na potek poroda.
Sklep
Čeprav je globalno zmanjšanje umrljivosti otrok izjemen dosežek, je jasno, da je pred nami še dolga pot. Krepitev primarne zdravstvene oskrbe, boj proti neenakostim, izboljšanje podatkovnih sistemov in izmenjava najboljših praks so ključni za nadaljnji napredek. Hkrati pa je pomembno razumeti in spoštovati kulturne razlike pri skrbi za otroke, kot tudi zagotoviti ustrezno podporo staršem v vseh fazah starševstva, od poroda do kasnejšega razvoja otroka.