Moška plodnost, sposobnost moškega, da zaplodi otroka, je ključni element pri načrtovanju družine. Kljub temu, da se pari, ki po 12 mesecih rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne zanostijo, obravnavajo kot neplodne in pri katerih se pričnemu ugotavljati vzroki neplodnosti, v skoraj polovici primerov ti vzroki ležijo na strani moških, v populaciji še vedno prevladuje prepričanje, da je plodnost izključno stvar ženske. Ta napačna predstava lahko vodi v nepotrebno obtoževanje in obremenjevanje žensk ter zakriva pomembne vidike moškega reproduktivnega zdravja, ki so še posebej relevantni v poznejših letih.
Ko vzrokov neplodnosti ne najdejo, je le-ta nepojasnjena. Če kljub zdravljenju ugotovljenih vzrokov za neplodnost do zanositve po naravni poti ne pride, je par napoten v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Plodnost vsakega posameznika je odvisna od številnih dejavnikov, na katere lahko vplivamo, in na katere ne. Nekatere prirojene dejavnike in trajne poškodbe žal ni mogoče spremeniti. Vendar pa moški, ki pozna delovanje svojih spolnih organov in se zaveda pomena preventivnih ukrepov, lahko aktivno skrbi za svojo plodnost že v času, ko še ne razmišlja o družini. V času poskušanja zanositve se je smiselno izogibati vsem negativnim dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo na njegovo plodnost. To velja tudi, če sta oba partnerja že vključena v postopek OBMP, saj lahko boljša kakovost spolnih celic pripomore k manj zahtevnemu postopku za oba.
Spoznavanje delovanja moških spolnih organov in reproduktivnega procesa
Razumevanje delovanja moških spolnih organov je temelj za razumevanje moške plodnosti. Glavna vloga moškega reproduktivnega sistema je proizvodnja in dostava spermijev, ki oplodijo žensko jajčece. Ključni organ za proizvodnjo sperme so moda, ki proizvajata testosteron, primarni moški spolni hormon, in semenčice. Spermatogeneza, proces zorenja moških spolnih celic, traja približno 70 dni in je zelo občutljiv proces, ki ga lahko motijo številni dejavniki. Kakovost semena, ki je ključna za oploditev, se ocenjuje s spermiogramom. Ta parameter vključuje analizo volumna sperme, skupnega števila semenčic, koncentracije semenčic, pH semena, gibljivosti semenčic, strukture (morfologije) semenčic, odstotka živih semenčic, števila levkocitov in viskoznosti sperme.
Po trenutnih smernicah mora volumen ejakulata znašati več kot 1.5 mL, skupno število semenčic v celotni ejakulaciji pa več ali enako 39 milijonom. Koncentracija semenčic, število semenčic na mililiter sperme, mora znašati vsaj 15 milijonov. Semenski pH naj bo med 7.2 in 8, saj prevelika kislost poškoduje semenčice. Gibljivost semenčic, ki označuje njihovo zmožnost premikanja proti jajčecu, mora biti vsaj 32 %; nižja vrednost pomeni astenozoospermijo. Morfologija ocenjuje pravilnost oblike glavice, sredinskega dela in repa semenčice. Vitalnost semenčic, odstotek živih semenčic v ejakulatu, mora znašati več kot 58 %. Normalna vrednost levkocitov je manj kot 1 milijon na mililiter ejakulata, saj večje število nakazuje na okužbo ali vnetje. Viskoznost oceni gostoto sperme, saj pregosta sperma ovira premikanje semenčic. Nenormalen izvid spermiograma ne pomeni nujno neplodnosti, temveč nakazuje na potrebo po dodatnih preiskavah in ponovitvi analize.
Preventiva na področju moške neplodnosti in vpliv življenjskega sloga
Današnji način življenja ima velik vpliv na reproduktivno zdravje moških, kar se odraža v padcu kakovosti moške sperme. Večji stres, slabše spanje, osiromašena prehrana, pomanjkanje nujnih hranil, manj gibanja, prevelika telesna teža, izpostavljenost hormonskim motilcem ter povečano uživanje alkohola ali prepovedanih drog so dejavniki, ki pomembno vplivajo na kakovost sperme in posledično na možnosti zanositve. Skrb za zdravje celega telesa in njegovo splošno ravnovesje imata zato pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju dobrega reproduktivnega sistema.
Pomembno je, da moški skrbijo za svoje splošno zdravje. Potrebni so dovolj dolg in kvaliteten spanec, ustrezna zdrava prehrana (po potrebi z dodajanjem vitaminov in mineralov), redna telesna aktivnost, ki pripomore k ustrezni telesni teži in obvladovanju stresa. Ključnega pomena je tudi minimalna ali popolna abstinenca od alkohola in nikotina, še posebej pa raznovrstnih prepovedanih drog. Ti ukrepi lahko znatno izboljšajo kakovost semena, kar je ključno za uspešno naravno zanositev ali za boljši izid postopkov OBMP.
Dejavniki, ki vplivajo na plodnost in so v celoti odvisni od posameznika
Poleg življenjskih navad obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na moško plodnost. Težave so lahko prirojene, kot so nepravilnosti v razvoju spolovil, motnje v spuščanju mod ali kromosomsko-genetske nepravilnosti. Lahko pa so posledica pridobljenih vzrokov, kot so poškodbe mod, preboleli mumps in gonoreja, razširitev ven v modih (varikokela), zdravljenje s kemoterapijo in obsevanji ali pridružene bolezni, kot je sladkorna bolezen. Retrogradna ejakulacija, pri kateri se seme usmeri v sečni mehur namesto skozi penis, je lahko prav tako vzrok težav.
V nekaterih primerih je neplodnost moških mogoče zdraviti s posegi, kot je operacija varikokele, biopsija testisov, prenehanje jemanja določenih zdravil ali zdravljenje z antibiotiki v primeru okužbe. V mnogih primerih pa se neplodnost ne zdravi neposredno, temveč se pari usmerijo na postopek umetne oploditve, kjer se način oploditve prilagodi vzroku neplodnosti pri moškem.
Starost in moška plodnost: dlje časa kot ženske, a ne neomejeno
Medtem ko je zmanjšanje plodnosti pri ženskah s starostjo bolj izrazito in hitrejše, so moški plodni dlje časa. Kakovost semena je najboljša pred 40. letom starosti, vendar se tudi pri moških s starostjo kakovost sperme postopoma slabša, volumen ejakulata pa upada. Moški so plodni dlje kot ženske, vendar starost še vedno predstavlja dejavnik. Če je moški ob zanositvi starejši od 50 let, se verjetnost naravne zanositve zmanjša. Kljub temu pa je pomembno poudariti, da starost ni edini ali najpomembnejši dejavnik.
Ocena plodnosti: kaj pomeni in kako se izvede
Ocena moške plodnosti se izvede s spermiogramom, ki je glavni pokazatelj plodnosti ali neplodnosti moškega. Ta analiza omogoča vpogled v ključne parametre semena in pomaga pri ugotavljanju vzrokov za težave z zanositvijo. Na podlagi rezultatov spermiograma lahko zdravniki svetujejo glede nadaljnjih korakov, bodisi glede sprememb življenjskega sloga, zdravljenja ali postopkov OBMP.
Kontekst ženske plodnosti in perimenopavze: Primerjava in razlike
Medtem ko se osredotočamo na moško plodnost, je pomembno razumeti tudi kontekst ženske plodnosti, še posebej v obdobju perimenopavze in menopavze. Perimenopavza, obdobje pred zadnjo menstruacijo, je čas, ko se začnejo pojavljati simptomi menopavze, čeprav menstrualni ciklusi še vedno potekajo. Pri ženskah med 45. in 54. letom starosti se lahko dolžina cikla skrajša ali podaljša, krvavitve pa postanejo izrazitejše ali šibkejše. Neredne menstruacije so znak, da jajčnik počasi izgublja svojo funkcijo, čeprav ni vedno jasno, kako dolgo bo še deloval. Sinteza estrogena in progesterona postane nepravilna, ovulacija velikokrat izostane, kar posledično zmanjša možnosti za zanositev.
Vendar pa tudi v tem obdobju nosečnost ni povsem izključena. Kot je pojasnila Irena Tonin, dr., dokler ima ženska menstruacijo, četudi neredno, nosečnost ni izključena. V perimenopavzi plodnost sicer močno upada, vendar ovulacije še vedno lahko nastopijo, nepredvidljivo in redko. Statistično je možnost zanostitve pri 51 letih majhna, vendar ni enaka nič. Izjava, da menstruacija ne igra nobene vloge, ni pravilna, saj njena prisotnost pomeni, da hormonska aktivnost jajčnikov še ni povsem ugasnila.
Primerjava z andropavzo pri moških kaže, da medtem ko menopavza pri ženskah pomeni dokončno prenehanje rodnosti, andropavza pri moških predstavlja postopno zmanjševanje proizvodnje spolnih hormonov, kar pa ne pomeni nujno popolne izgube plodnosti. Moški lahko ostanejo plodni tudi v visoki starosti, čeprav se kakovost sperme s časom zmanjšuje.
Ko je zanositev izziv: nepojasnjena neplodnost in postopki OBMP
V primerih, ko kljub ugotavljanju vzrokov in morebitnemu zdravljenju do naravne zanositve ne pride, pari običajno pristanejo na postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Sem spadajo metode, kot so in vitro fertilizacija (IVF), intra-cytoplasmic sperm injection (ICSI) in druge. Vendar pa je tudi v teh primerih pomembno, da moški ohranja čim boljše reproduktivno zdravje. Boljše zdravje moškega pomeni bolj kvalitetne spolne celice, kar povečuje verjetnost za uspešno oploditev in zmanjšuje tveganje za spontani splav. Tudi če je število semenčic manjše ali je med njimi veliko nepravilnih, boljši "material" povečuje možnosti za uspeh.
Zavedanje o vplivu življenjskega sloga na moško plodnost, poznavanje procesa spermatogeneze in razumevanje parametrov, ki opredeljujejo kakovost semena, so ključni koraki k bolj celostnemu pristopu k reproduktivnemu zdravju. S tem lahko moški aktivno prispevajo k večjim možnostim za uspešno zanositev, ne glede na starost.