Izguba mlečnih zob je naraven in pričakovan del otrokovega odraščanja. Običajno se začne okoli šestega leta starosti, ko se zobje zrahljajo in izpadejo, da naredijo prostor stalnim zobem. Vendar pa se včasih pojavijo zapleti, ki lahko povzročijo, da mlečni zob postane "mrtev" in zahteva posebno obravnavo. Ta članek bo podrobno raziskal, kaj pomeni "mrtev" mlečni zob, zakaj do tega pride, kakšne so posledice in kako ravnati v takih primerih, pri čemer bomo izkoristili vse koristne informacije, ki ste jih posredovali.
Kdaj začnejo izpadati mlečni zobje in zakaj?
Mlečnih zob je v otroških ustih dvajset, od enke do petke jih imenujemo: prvi sekalec, drugi sekalec, podočnik, prvi kočnik in drugi kočnik. Kot pojasnjuje Una Merlak Ronko, dr. dent. med., "mlečni zobje začnejo otrokom izpadati okrog šestega leta starosti, omajejo se in izpadejo, nadomestijo jih stalni zobje." Nov stalni zob zraste na mestu izpadlega mlečnega zoba v približno treh mesecih. Zobozdravnica dodaja, da pri tem otrok praviloma nima težav; saj ko mlečni zobek izpade, "navadno otroci lažje jedo trdo hrano kot dan prej, saj jih majav mlečni zobek ne moti več."
Pomembno je vedeti, da izraščanje mlečnih zob sicer poteka med četrtim mesecem in drugim letom starosti, vendar pa je izpadanje tisto, ki ga večinoma povezujemo z določenim obdobjem. V tem obdobju lahko otroci doživljajo nelagodje, občasno se pojavijo tudi driske, čeprav stroka glede te povezave ni enotna. Mnogi starši se odločijo, da mlečne zobke svojih otrok shranijo, saj jih težko zavržejo.
Kaj povzroči "mrtev" mlečni zob?
V redkih primerih je izpad mlečnega zoba posledica posega zobozdravnika. Kot pojasnjuje dr. Merlak Ronko, "če je mlečni zob iz različnih vzrokov potrebno pri zobozdravniku odstraniti," se po posegu priporoča uživanje hladne, mehke hrane, lahko tudi sladoleda. Razlog za to je zmanjšanje možnosti krvavitve in vnetja zaradi hlajenja, poleg tega pa trda hrana ni primerna zaradi morebitne bolečine po posegu. Vročo hrano in pijačo je v takih primerih treba odsvetovati.
Vendar pa je pogostejši vzrok za "mrtev" mlečni zob napredoval karies (zobna gniloba). V primeru, ki ga opisuje starš, je bil na prizadetem zobku najverjetneje prisoten karies, "ki je tako napredoval, da se je vnela pulpa (zobni živec)." Stanje, ko se vname pulpa, imenujemo pulpitis. Zanj je značilno, da zob ves čas hudo boli, bolečina pa se poveča ponoči ali kadar ležimo. Če pulpitisa ne zdravimo, se lahko razvije absces, ki se kaže kot gnojna bula pod zobom. Takrat je zobek potrebno odpreti in prečistiti kanale, da se ognojek pozdravi. Sama bela zaščitna zalivka ni kriva za nastalo stanje; karies je bil zelo verjetno na mestu, ki ni bil viden, najverjetneje na kontaktu dveh sosednjih zob, kjer je zobna sklenina sicer videti nepoškodovana, plast zoba pod njo pa je mehkejša in bolj dovzetna za karies.
Posledice in zdravljenje "mrtvih" mlečnih zob
Ko mlečni zob postane "mrtev" (avitalen ali nekrotičen), to pomeni, da je pulpa, ki vsebuje živce in krvne žile, odmrtna. Ključnega pomena je pravilno ukrepanje, da se preprečijo nadaljnje zaplete.
V primeru abscesa, ki se kaže kot "velika gnojna bula" pod zobom, je nujno zobek odpreti in prečistiti kanale, da se gnoj izcedi. Zobozdravniki pogosto svetujejo, da se zobek nato pusti odprt, da se ognojek pozdravi in oteklina izgine. Ko oteklina izgine, se v kanale vloži zdravilo in zobek zapre. Vendar pa, kot poudarjajo strokovnjaki, "največkrat mrtvih mlečnih zob ne moremo koreninsko zdraviti na način kot stalne zobe." Razlog za to je drugačna anatomija korenin mlečnih zob, poleg tega pa zdravljenje onemogoča tudi fiziološko raztapljanje korenin, ki je pogoj za normalen izpad mlečnih zob.
V praksi se "mlečni zobje največkrat puščajo odprti, saj so v tem primeru zapleti najmanj pogosti." To sicer predstavlja napor za starše, saj je potrebna skrbna ustna higiena, vendar je to pogosto najboljši način za ohranjanje prostora za stalni zob. Ruvanje zob se odsvetuje, dokler s svojo prisotnostjo držijo prostor za stalnik. V primeru ponovne bolečine je potrebno koreninske kanale ponovno razširiti in se odločiti med odprtim zobom ali drugim načinom zdravljenja.
Kako si umivati zobe - Umivanje zob za otroke
Skrb za ustno higieno in prehrana
Ustrezna ustna higiena je ključnega pomena, še posebej po posegih ali v primeru odprtega zoba. Zobozdravniki svetujejo uporabo zobne ščetke in zobne paste, ki sta primerni starosti otroka, pri čemer je na ščetko treba nanesti majhno količino paste, največ v velikosti graha. Kljub utrujenosti staršev je nujno nadzirati in otrokom pomagati pri čiščenju zob, pri čemer je treba uporabljati tudi zobno nitko, uvajanje tega pa naj poteka na igriv način.
V primeru, ko je bil mlečni zob izpuljen ali odstranjen zaradi zapleta, se priporoča uživanje hladne, mehke hrane, kot je sladoled, da se zmanjša možnost krvavitve in vnetja. Izogibati se je treba vroči hrani in pijači.
Posebne potrebe in izzivi
V primeru otrok s posebnimi potrebami, kot je Dawnov sindrom, so izzivi pri zobozdravstveni oskrbi lahko še večji. Zobozdravniki, ki so izkušeni pri delu s takimi otroki, lahko pomagajo najti najboljše rešitve. Vendar pa je sodelovanje otroka ključno. Če otrok ne sodeluje, je zobozdravnikovo odločitev, da ne sanira zoba pod prisilo, povsem pravilna, saj je cilj manjša škoda za otroka.
V situacijah, ko otrok ne sodeluje pri zobozdravstvenih posegih, lahko starši s potrpežljivostjo in igrivim pristopom doma pomagajo pripraviti otroka na obiske pri zobozdravniku. Igra "zobozdravnika" doma, ogled kratkih animiranih filmčkov na temo zobozdravstva in otroku prijazen pristop lahko bistveno pripomorejo k lažji prihodnosti obiskov. V nekaterih primerih je morda smiselno, da starši poiščejo napotnico za specialista pedontologa, ki je posebej usposobljen za delo z otroki.
Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. V primeru dvomov ali težav se vedno posvetujte z otroškim zobozdravnikom ali specialistom.