Dojenje predstavlja temelj zdravja in optimalnega razvoja dojenčka, obenem pa je tudi pomembna naložba v dobro počutje matere. Priprava na dojenje se začne že v času nosečnosti, saj je to obdobje, ko si bodoče mamice lahko ustvarijo trdno odločitev in pridobijo potrebna znanja za uspešno izvedbo. Zavedanje o pomenu dojenja in ustrezna podpora s strani partnerja ter širše družine sta ključnega pomena za zagotavljanje prijetne in zadovoljujoče izkušnje za oba.
Pomen dojenja za otroka in materino zdravje
Dojenje je optimalni način hranjenja novorojenčkov in dojenčkov, ki zagotavlja vse potrebne hranilne snovi za zdravo rast in razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija in druge vodilne zdravstvene organizacije priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, nato pa nadaljevanje dojenja ob ustrezni dopolnilni prehrani do drugega leta starosti otroka ali dlje, dokler si obe strani to želita. Poleg neposrednih koristi za otroka, kot so zaščita pred okužbami in boljši miselni razvoj, dojenje prinaša številne prednosti tudi materi. Zmanjšuje tveganje za poporodno depresijo, pospešuje regeneracijo telesa po porodu in dolgoročno zmanjšuje tveganje za razvoj nekaterih kroničnih bolezni, kot so rak dojke in jajčnikov, debelost, sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
Prehrana v času nosečnosti in dojenja: Temelj za zdravje
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano.
Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe: Pozor pri izbiri
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd.
Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj.
Vitamini in minerali: Ključni gradniki zdravja
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Dobri viri beta karotena (predstopnje vitamina A) so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja (npr. marelice, mango).
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu, ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo).
Priporočen odmerek folne kisline oz. folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka.
V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka.
V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana.
NAJPOMEMBNEJŠI video za nosečnice
Vegetarijanska prehrana in dojenje
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje.
Priprava na dojenje med nosečnostjo
Priprava na dojenje med nosečnostjo je pomembna, saj je nosečnost pravi čas, da se odločite za dojenje. Tako lahko postanete prepričani, da je to najbolj naraven in normalen način prehranjevanja vašega otroka. Odgovore na vprašanja, povezana z dojenjem in kakšna naj bo priprava nanj, dobite pri zdravstvenih delavcih in v šoli za starše. Pomembno je, da se o pomenu dojenja pogovorite tudi s svojim partnerjem in da skupaj ugotovita, kakšna bo njegova vloga pri dojenju. Na dojenje je potrebno pripraviti tudi starejše otroke. S tem preprečimo, da se ne bi zaradi tesne telesne in čustvene povezanosti matere in dojenčka pojavila prevelika ljubosumnost. Pomagamo si lahko s fotografijami, ki prikazujejo, da je bil dojen tudi starejši otrok, s slikanicami ipd. Pomembna je vloga očeta, ki naj priskoči na pomoč in se ukvarja s starejšim otrokom, da se ta ne bi počutil odrinjenega.
Načrt dojenja
Lahko si naredite tudi načrt dojenja. V njem se opredelite za kožni stik takoj po porodu, stalno sobivanje z otrokom v porodnišnici, glede uporabe dude in želje, da se otroku ne daje dodatkov, če to ni nujno iz zdravstvenih razlogov.
Izključno dojenje: Moj cilj je izključno dojenje otroka. Prosim, da mojemu otroku ne ponujate mlečne formule, ne da bi se o tem pogovorili z menoj ali otrokovim očetom.Stik kože na kožo: Takoj po porodu želim imeti otroka v neprekinjenem kožnem stiku vsaj eno uro. Nenujni posegi naj se za ta čas odložijo. V času bivanja v porodnišnici, želim imeti otroka čim več v kožnem stiku.Sobivanje z otrokom: Želim, da je otrok z menoj 24 ur na dan. Če bova z otrokom ločena zaradi zdravstvenih razlogov, želim, da me pokličete ob zgodnjih znakih otrokove lakote: sesanje rok, premikanje oči, nežno godrnjanje, odpiranje ust.Brez dude in stekleničk: Prosim, da mojemu otroku ne ponujate dude ali stekleničke z mlečno formulo, vodo ali glukozo. V primeru zdravstvenih težav želim izbrizgati svoje mleko, za hranjenje pa bi želela uporabiti alternativne metode (kozarček, kapalka, brizgalka, itd.).Pomoč pri dojenju: Prosim, naučite me pravilno pristaviti otroka na dojko, prepoznati kdaj je dobro pristavljen, prepoznati otrokove zgodnje znake lakote in znake uspešnega dojenja ter ročno izbrizgati mleko.Rutinski pregledi: Ob pregledih in preiskavah mojega otroka želim biti prisotna.Izbrizgavanje mleka: Če se moj otrok ne more dojiti ali je zaradi zdravstvenih razlogov ločen od mene, želim pričeti z izbrizgavanjem mleka z električno prsno črpalko znotraj 6 ur po porodu.Carski rez: V primeru carskega reza želim takoj, ko bo možno, imeti otroka v kožnem stiku.
Pogosti pomisleki in nasveti
Občutljive bradavice: Normalno je, da so dojke/bradavice v nosečnosti občutljive. To ne pomeni, da bo imela mamica kakšne težave s poškodovanimi bradavicami tudi po porodu. Če pa bolečina traja skozi ves podoj, je ponavadi znak, da je treba spremeniti način pestovanja in pristavljanja. Za zagotavljanje čistoče dojk in bradavic zadošča navadno umivanje z vodo. Milo lahko kožo razdraži.
Ploske ali vdrte bradavice: Kljub temu lahko dojite - otroci se hranijo iz dojke, ne sesajo samo bradavic. Vendar pa boste v prvih dneh verjetno potrebovali pomoč. Po rojstvu otroka lahko pol ure pred hranjenjem poskušate izvleči bradavice z nošenjem posebnega nastavka, lahko pa tik pred podojem uporabite črpalko.
Bolečina med dojenjem: Dojenje ne bi smelo boleti. V prvih dneh dojenja lahko na začetku podoja, ko otrok začne sesati, dobite občutek, kakor da bi se tkivo raztezalo. Bolečina, ki traja skozi ves podoj, pa je ponavadi znak, da morate spremeniti način pestovanja in pristavljanja.
Zamašene mlečne žleze in mastitis: Zamašitev mlečnega voda se zgodi, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj. Če se poleg tega pojavi še povišana telesna temperatura, govorimo o mastitisu. V obeh primerih je ključno pogosto dojenje in izpraznjenje dojk.
Pomanjkanje mleka: Kljub trudu in naporom, da bi se laktacija dobro vzpostavila, se lahko zgodi, da mati nima dovolj mleka. Včasih je treba otroka dohranjevati s prilagojenimi vrstami mleka. Pred začetkom dohranjevanja se posvetujte s patronažno službo in pediatrom.
Vloga očeta in družine
Podpora partnerja je ključna za uspešno dojenje. Oče lahko pomaga tako, da prinese dojenčka materi, ko se želita dojiti, po dojenju podre kupček in previje otroka. Prav tako je pomembno, da se oče igra z otrokom, ga vzame na sprehod in skrbi za dobro počutje mamice. Podpora širše družine, kot so babice in drugi sorodniki, je prav tako dobrodošla.
Pomembnost tekočine in počitka
Med dojenjem se potrebe po tekočini povečajo na 2,5 do 3 litre na dan. Priporoča se pitje vode, otroškega čaja ali nesladkanega sadnega čaja. Vendar pa povečana količina popite tekočine ne more spodbuditi večje tvorbe mleka. Poleg zadostnega vnosa tekočine je za uspešno dojenje ključen tudi zadosten počitek matere. Porod je za organizem hud stres, zato si mamice potrebujejo čas za regeneracijo.
Uvajanje dopolnilne prehrane
Dojenje ostaja pomembno tudi po uvajanju dopolnilne prehrane. Priporoča se, da se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Izogibanje odsvetovanim živilom
Priporočljivo je omejiti uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Prav tako se je treba izogibati živilom, ki vsebujejo trans maščobne kisline, predvsem industrijsko proizvedene trans maščobe. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob.
Odsvetujemo tudi uživanje školjk in morskih sadežev iz onesnaženih morij ter jetrc in jetrnih paštet. Omenjeni izdelki namreč vsebujejo »težke kovine«, jetrca in jetrne paštete pa tudi previsoke vrednosti vitamina E. Obstaja namreč tveganje za mikrobiološke okužbe.
Kajenje škoduje
Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
tags: #pripravljena #dejanja #za #dojenje