Zaznavanje okusov se začne razvijati že v zadnjih mesecih nosečnosti in v prvem ter drugem letu življenja. Zato je ključnega pomena, da mamica med dojenjem uživa pestro in raznoliko prehrano, ki bo pozitivno vplivala na otrokov razvoj in sprejemanje novih okusov. Otrokov okus se namreč razvija skozi materino mleko, okus katerega odraža prehranske navade mamice. Uvajanje dojenčka na družinsko prehrano bo veliko bolj prijetno in preprosto, če bo otrok okuse poznal že pred prvim poskusom trdne hrane. To pomeni, da mora mamica uživati čim bolj pestro prehrano brez nepotrebnega izločanja določenih živil.
Prehranske navade in razvoj otrokovih okusov
Znanstvena dognanja potrjujejo, da se zaznavanje okusov pri otroku začne že v času nosečnosti. Zadnji meseci nosečnosti in prvo ter drugo leto življenja so ključni za oblikovanje otrokovega odnosa do hrane. V tem obdobju je otrok najbolj prilagodljiv za sprejemanje novih okusov in arom, še posebej, ko še ne uživa trdne hrane. Materino mleko postane tako medij, preko katerega dojenček spoznava raznolikost okusov, ki jih nosi v sebi prehrana njegove mamice. Če mamica na primer uživa česen, bo njeno mleko pridobilo specifično aromo, ki jo bo dojenček zaznal in pogosto posledično popil več mleka. Ta zgodnja izpostavljenost različnim okusom lahko pozitivno vpliva na otrokove prehranske preference v kasnejšem življenju, saj se na te okuse navadi že v prvih mesecih. Zato je za mamico izjemno pomembno, da se izogiba restriktivnim dietam, ki izključujejo celotne skupine živil, razen če za to obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi. Takšna omejevalna prehrana lahko pripelje do pomanjkanja nujno potrebnih hranil, kar lahko negativno vpliva tako na zdravje mamice kot na kakovost njenega mleka.
Preprečevanje alergij in obvladovanje krčev
Preventivno izogibanje določenim živilom z namenom preprečevanja alergij pri dojenčku ni priporočljivo. Ukrepati je treba šele, ko se reakcija dejansko pojavi, in to izključno po navodilih zdravnika, ne pa "na pamet". Prav tako naj mamica uživa vsa živila, tudi če ima dojenček krče. Krči so v prvih mesecih normalni in prehrana mamice nanje vpliva le deloma. Če mamica opazi, da določena živila pri otroku povzročajo neželeno reakcijo, naj jih uživa v majhni količini in kot sestavni del obroka. Nikakor pa naj jih ne izloči popolnoma, saj lahko njena prehrana postane preveč osiromašena, kar lahko povzroči tako njeno hranilno podhranjenost kot tudi manj kvalitetno mleko.
Varna živila in tveganja med dojenjem
Med dojenjem so nekatera živila zaradi morebitne onesnaženosti s kemičnimi ali mikrobiološkimi onesnaževali odsvetovana. To vključuje:
- Surova ali toplotno malo obdelana živila živalskega porekla: tatarski biftek, pršut, carpaccio.
- Ribe: prekajene ribe, suši, sašimi.
- Jajca: majoneza, tiramisu.
- Surovo mleko in sveži siri iz nepasteriziranega mleka.
- Siri s plesnijo: brie, gorgonzola.
- Vnaprej pripravljena surova zelenjava.
- Vnaprej pripravljene jedi z omejenim rokom uporabe, ki jih je potrebno hraniti v hladilniku: paštete, mesne in zelenjavne solate, narezki, sendviči.
Doječa mamica mora biti pozorna tudi pri uživanju gob. Uživa naj le sveže, dobro oprane in toplotno obdelane gobe, za katere je prepričana, da niso strupene. Večjo mero pozornosti je potrebno nameniti tudi drugim rastlinam, nabranim v naravi, saj se nekatere, kot so šmarnice in jesenski podlesek, lahko zamenjajo s čemažem.
Živila, ki se prenašajo v mleko
Nekatera živila so odsvetovana zaradi prenosa poživilnih snovi v mleko. To so kava, pravi čaj in alkohol oziroma alkoholne pijače. Kavo in pravi čaj naj mamica omeji tako v količini kot v času uživanja (ne pred predvidenim spanjem dojenčka). Alkoholu pa se mora popolnoma izogibati. V mleko se prenaša tudi nikotin, ki zmanjša sintezo materinega mleka, zato je ključnega pomena izogibanje kajenju, vključno s pasivnim kajenjem.
Vpliv okusa mleka na otroka
Zelo sladka, slana in mastna živila ter ostre začimbe so prav tako neprimerne, saj vplivajo na okus mleka in s tem na otrokovo spoznavanje novih okusov ter sprejemanje novih arom. Pijače z dodanim sladkorjem, energijski napitki, kakav in podobne izbire je potrebno črtati s svojega jedilnika. Vsako živilo, ki ga mamica izloči iz svojega jedilnika, mora ustrezno hranilno nadomestiti. Če na primer omega-3-maščobne kisline ne dobi iz rib, ker se jim zaradi onesnaževal izogiba, mora zadostno vsebnost zagotoviti z rastlinskimi olji, avokadom, oreščki ali semeni.
Sinteza in količina materinega mleka
Materina prehrana ne vpliva neposredno na sintezo mleka. Ta je odvisna predvsem od pravilne tehnike dojenja, dojenja iz obeh dojk, čim pogostejšega dojenja zlasti v prvih tednih po porodu, dovolj počitka in psihične umirjenosti. Zmotno je prepričanje, da mora ženska popiti velike količine tekočine (tudi mleka), da bo imela dovolj mleka. Njegova količina niti ni odvisna od zaužitih prehranskih dopolnil.
Laktogena živila in njihova vloga
Marsikatera doječa mama se sprašuje, kako spodbuditi nastajanje mleka s prehrano. Dejstvo je, da so na materinem mleku zrasle generacije, saj je stoletja predstavljalo edini vir hranil za dojenčka. Današnji "trend" in hitri življenjski tempo sta pripeljala do skrbi, ali bo mamica sploh imela dovolj mleka. Vendar pa obstajajo živila, ki veljajo za laktogena, kar pomeni, da spodbujajo tvorbo mleka.
- Korenje: bogato z vitaminom A, ki pomaga pri presnovi železa, ohranja dober vid, vzdržuje imunski sistem ter zdravje sluznice in kože. Sveže iztisnjen korenčkov sok lahko pozitivno vpliva na dobro počutje mamice in laktacijo.
- Grško seno: vsebuje veliko proteinov, železa in vitamina C. Je znano kot eno izmed najbolj laktogenih živil. Lahko ga dodate k drugim jedem ali uživate v obliki čaja, kapsul ali tinkture.
- Losos: bogat z esencialnimi maščobnimi kislinami EPA in DHA, omega-3 maščobnimi kislinami ter vitaminom D. Posebej DHA je pomembna za razvoj možganov in vida dojenčka. Priporoča se divje ulovljen losos.
- Špinača in pesini listi: vsebujeta velike količine železa, kalcija in folne kisline, kar je odlično za boj proti anemiji. Previdnost je potrebna pri prevelikem uživanju špinače, saj lahko pri novorojenčku povzroči prepogosto odvajanje blata.
- Sladki komarček: pogosta sestavina čajev za doječe matere, pripomore k večji količini mleka in se dobro ujema s kumino. Je lahko prebavljiv in pomaga pri zmanjševanju krčev pri novorojenčkih, če ga uživa mama.
- Listi bazilike: odličen vir antioksidantov, delujejo pomirjevalno in izboljšajo imunski sistem. Liste lahko dodate v čaj ali k jedem.
- Česen in ingver: v mnogih kulturah veljata za laktogena živila. Česen ima antibiotični učinek in preprečuje razvoj kancerogenih celic. Vendar pa je česen lahko tudi vzrok za krče pri novorojenčkih.
- Ječmen: spodbuja laktacijo in hidracijo. Star ljudski nasvet je kozarec ječmenovega piva, ki lahko pripomore k sprostitvi.
- Čičerika: odličen vir proteinov, kalcija, B-vitaminov in vlaknin. Pred uporabo jo je treba namakati.
- Šparglji: veljajo za obvezno prehrano doječe matere, bogati so z vitamini A in K, ter vlakninami. Pomagajo pri sproščanju oksitocina. Lahko spremenijo okus mleka.
- Rjavi riž: lahko prebavljiv, spodbuja hormone sreče in oksitocin, povečuje apetit. Pomembno je, da ga pred uporabo namakate.
- Sezam: odličen vir kalcija. Pred uporabo ga je priporočljivo strti in prepražiti.
- Voda: dobra hidracija je ključna za ravnovesje telesa. Priporoča se vnos kakovostne vode.
- Kumina: pogosta sestavina čaja za doječe matere, pomaga pri zmanjšanju težav s krči pri dojenčkih.
- Polenta in testenine: vir ogljikovih hidratov, ki so ključni za tvorbo mleka.
- Doma pripravljen čaj za dojenje: mešanica janeža, komarčka, kumine, cvetu slezenovca in listov bazilike.
- Suh pivski kvas: bogat vir vitamina B1, ugodno vpliva na kožo, lase, nohte ter možganske in živčne celice.
- Homeopatske granule: lahko pomagajo pri vzpostavljanju večje količine mleka, zlasti med poskoki v rasti.
Jutro na Planetu: o dojenju + uvajanje goste hrane
Izogibanje živilom, ki zmanjšujejo količino mleka
Za več mleka bo pomagalo tudi izogibanje živilom, izdelkom in navadam, za katere je znano, da zmanjšujejo količino mleka. To so najpogosteje kajenje, kofein, kontracepcijske tablete, dekongestivi (nekatere kapljice za nos), antihistaminiki, shujševalne diete ter zelišča, kot so meta, žajbelj in peteršilj v večjih količinah.
Pet ključnih dejstev za lažje dojenje
Preden se osredotočimo na prehrano, ne smemo pozabiti na pet pomembnih dejstev, ki olajšajo dojenje:
- Oksitocin: Za iztekanje mleka iz dojk so ključne zadostne količine oksitocina. Ta se izdatno izloča, kadar doječa mama ni v stresu, je sproščena, zadovoljna in ima zaupanje vase ter v svoje telo.
- Pravilno pristavljen otrok: To je najučinkovitejši "sistem" za več mleka, saj se bo ponudba ob večjem povpraševanju z gotovostjo povečala.
- Kengurujčkanje, skupno spanje in gnezdenje: V prvih dveh tednih po porodu ta način skrbi za dojenčka povečuje izločanje oksitocina, materin občutek zaupanja vase, v svoje telo in v otroka.
- Raznolika in zdrava prehrana: Sezonska, lokalna, nepredelana in "živa" hrana predstavlja izjemno dobro osnovo za tvorbo mleka.
- Počitek in spanje: V času, ko mama počiva ali spi, se njeno telo regenerira, kar je ključno za okrevanje po porodu in za dojenje.
Uvajanje dopolnilne prehrane in prehranska priporočila
Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to želita mati in otrok. Po nasvetu pediatra se dojenčkom za preprečevanje rahitisa daje vitamin D, nedonošenčki in dojenčki z nezadostnimi zalogami železa pa potrebujejo dodatke železa. Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje podporo za spodbujanje dojenja, šele kot zadnji ukrep pa se ponudi industrijski nadomestek.
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, zato lahko nosečnica in doječa mati z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vplivata na razvoj otrokovega odnosa do hrane. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov.
Pri uvajanju dopolnilne prehrane se začne s čisto korenčkovo kašo, nato se postopoma uvajajo druge zelenjavne in zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše. Od 6. do 8. meseca starosti se uvaja mlečno-žitna kaša, od 7. do 9. meseca pa žitno-sadna kaša. Pomembno je, da se nova živila uvajajo postopoma, z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da se ob morebitni preobčutljivosti lažje ugotovi povzročitelj. Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten, med dojenjem v majhnih količinah zmanjša tveganje za celiakijo. Ribe se lahko uvajajo od 4. meseca dalje, priporočljive so sveže, drobne in mlade ribice, dušene ali pečene.
Živila, ki se jim je treba izogniti ali jih omejiti
Med živila, ki se jim je treba izogibati ali jih omejiti, sodijo:
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: delno hidrogenirana rastlinska olja, peciva, piškoti, krekerji, pite, torte, pokovka, jušni koncentrati.
- Kravje mleko in mlečni izdelki kot samostojni napitek ali v zelo velikih količinah, zlasti v prvih mesecih uvajanja dopolnilne hrane.
- Školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (jetrcam, jetrne paštete).
- Zelo majhna, trda živila (oreščki, arašidi), živila s koščico ali s kostmi.
- Živila, ki napenjajo (stročnice, zelje).
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač in sadnih sokov.
Skrb zase med dojenjem
V poporodnem obdobju ni vedno lahko organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Vendar je pomembno, da mamica dobro skrbi zase in za dovolj energije. Najlažje je, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo partner, stari starši ali prijatelji. Po ustaljenih tirnicah življenja z dojenčkom se lahko partnerja reorganizirata glede prehrane.
Včasih se mamice spopadajo z dvomi o tem, ali je njihova prehrana primerna. Vendar pa je ključno zavedanje, da je vsaka mamica in vsak dojenček unikaten. Zato je razumevanje osnovnih načel zdrave prehrane v tem obdobju ključnega pomena, pri čemer se je treba izogniti nepotrebnim omejitvam in mitom. Sledite splošnim priporočilom za zdravo in raznoliko prehrano, poslušajte svoje telo in se po potrebi posvetujte s strokovnjaki.