Dojenje predstavlja enega temeljnih stebrov zdravega otroštva in predstavlja pomemben vidik javnega zdravja. V Sloveniji, kot tudi po svetu, se zavedanje o pomenu dojenja povečuje, kar potrjujejo tudi aktivnosti ob Svetovnem tednu dojenja, ki ga med 1. in 7. avgustom obeležujemo v sklopu prizadevanj Svetovne zveze za dojenje (WABA). Letošnje vodilo »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje« poudarja ključno vlogo informiranosti in podpore staršem pri vzpostavljanju in ohranjanju uspešnega dojenja.
Zgodovinski pregled in trenutno stanje dojenja v Sloveniji
V preteklem stoletju smo v Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, zaznali upad dojenja. Glavna vzroka sta bila razvoj in močno trženje prilagojenih mlečnih formul za dojenčke. Vendar pa se je trend med letoma 1990 in 2000 obrnil v pozitivno smer, kar nakazuje naraščajoče zavedanje o prednostih dojenja. Nacionalni perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (PIS RS) predstavlja ključen vir podatkov o dojenju ob odpustu iz porodnišnice. Ti podatki kažejo, da se večina mater v Sloveniji odloči za dojenje, pri čemer je ob odpustu iz porodnišnice delež doječih mater izjemno visok (96,6 % v letu 2019, kar vključuje polno in delno dojenje).
Kljub temu pa redni podatki o dojenju po odpustu iz porodnišnice zaenkrat še niso sistematično zbrani. Dojenje se sicer beleži v zdravstvenih kartonih dojenčkov ob rednih preventivnih pregledih, vendar celovitega nacionalnega spremljanja ni. Raziskave, kot je denimo HRAST, sicer potrjujejo visoko stopnjo dojenja med slovenskimi materami, a hkrati opozarjajo na nekatere vidike, ki še niso povsem skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Med te izzive sodi razmeroma kratko obdobje izključnega dojenja, ki je pogosto povezano z dvomi mater o kakovosti in količini lastnega mleka ter s skrbjo, ali otrok prejema dovolj hrane.
Podpora materam pri dojenju: Ključ do uspeha
Raziskave in izkušnje mater v Sloveniji kažejo, da je največja pomoč pri dojenju pogosto deležna s strani drugih, že izkušenih mater - prijateljic, sostanovalk v porodnišnici, ali lastnih mater. Pomembno vlogo imajo tudi priročniki in revije z nasveti. Vendar pa se matere pogosto soočajo z dvomi in težavami, pri čemer potrebujejo več učinkovite in pravočasne pomoči. To vključuje konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja, pa tudi preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, prilagojene njihovi specifični situaciji.
Da bi doječe matere dobile potrebno podporo, je ključnega pomena krepitev svetovalnih storitev strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje tako v zdravstvenem sistemu kot tudi zunaj njega. Hkrati je nujno izboljšati znanje o laktaciji in dojenju pri vseh zdravstvenih strokovnjakih, ki sodelujejo z družinami z dojenčki. Pomembno je tudi aktivno razgrajevanje predsodkov in napačnih prepričanj o dojenju, ki lahko povzročajo dvome pri materah, še posebej, če jih njihovi bližnji prepričujejo o domnevni "vodenosti" materinega mleka ali o škodljivosti dojenja starejših otrok za njihov razvoj.
Prednosti dojenja
Priporočila za dojenje: Strokovna podlaga
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, številnih drugih strokovnih združenj ter slovenske nacionalne smernice priporočajo izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa izključno materino mleko, ob morebitnem dodajanju vitaminov, mineralov ali zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Po dopolnjenem šestem mesecu starosti, ko otrokov razvoj in povečevanje telesne teže zahtevata več hranil, starši postopoma uvajajo mešano prehrano. Priporočljivo je nadaljevanje dojenja do drugega leta otrokove starosti ali celo dlje, po želji doječega para.
Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja, ki postane preprost in priročen, ko mati in otrok osvojita potrebne spretnosti. Znanstveno je potrjeno, da dojenje krepi otrokovo zdravje, s koristmi, ki segajo tudi v odraslo dobo. Med dojenjem otrok doživlja veliko ugodja, čuti se varnega in sprejetega v materinem naročju, preko telesnega in očesnega stika z njo občuti toplino in nežnost, kar je ključno za njegov duševni razvoj. Zato je pomembno, da se z dojenjem začne takoj po rojstvu, pri čemer je novorojenčka dobro postaviti v materino naročje za neposreden stik kože na kožo. Pogosto se novorojenček samostojno pristavi k prsim v uri do uri in pol po porodu.
Vloga Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema (PIS RS)
Nacionalni perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (PIS RS) predstavlja ključni nacionalni register rojstev in porodov v državi. Sistem se je začel razvijati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, od leta 1993 pa deluje kot zdravstveni register. V PIS RS se zbirajo podatki o vseh živorojenih in mrtvorojenih otrocih s specifično porodno težo ali gestacijsko starostjo. Podatki se zbirajo preko obrazcev »Porodni zapisnik« in »Novorojenček« ter so opredeljeni v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva.
PIS RS omogoča učinkovito, enostavno in hitro zbiranje natančnih podatkov o celotni populaciji porodnic in novorojenčkov v državi. Sistem beleži rojstva, ki se zgodijo tako v porodnišnicah kot tudi doma, ne glede na strokovno pomoč. Zbirka podatkov vključuje ključne informacije, ki so pomembne za spremljanje perinatalnega varstva, analizo trendov in načrtovanje zdravstvenih politik. Čeprav PIS RS zbira podatke o dojenju ob odpustu iz porodnišnice, pa celovito spremljanje dojenja po odpustu še ni v celoti vzpostavljeno. V prihodnosti bi bilo smiselno razširiti zbiranje podatkov o dojenju tudi po obdobju prvega meseca po porodu, da bi lahko bolje razumeli in podprli dolgoročno uspešnost dojenja.
Raziskava SI.Menu 2017/18 in prehrana dojenčkov
Nedavno zaključena raziskava »SI.Menu 2017/18«, ki je potekala v okviru evropskega programa EU Menu, je namenila posebno pozornost prehrani dojenčkov in malčkov od prvih začetkov do uvajanja hrane in prehoda na družinsko prehrano. V raziskavo je bilo vključenih 1006 otrok, starih od treh do dvanajst mesecev ter od enega do dveh let. Preliminarni podatki iz te raziskave potrjujejo, da se hranjenje devetih od desetih dojenčkov v prvih dneh življenja začne z dojenjem. Zanimivo je, da bolj pogosto z dojenjem pričnejo matere z višjo izobrazbo v primerjavi z materami z nižjo izobrazbo. S starostjo dojenčka pa dojenje postopoma upada.
Pomen podpornih skupin za dojenje
Podporne skupine za dojenje predstavljajo dragocen vir podpore in pomoči materam in družinam, ki želijo dojiti svoje otroke. Udeležba na srečanjih teh skupin omogoča dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju, izmenjavo izkušenj z drugimi materami, kar je lahko pomirjujoče in koristno. V sodobnem času, ko so posamezniki pogosto izolirani, predstavljajo podporne skupine tudi pomembno možnost za druženje.
Raziskave kažejo, da matere največkrat za podporne skupine izvedo v porodnišnici, kar nakazuje, da osebje v porodnišnicah aktivno udejanjajo vsebino »Desetih korakov do uspešnega dojenja«. Vendar pa je presenetljivo, da patronažne medicinske sestre, ki so ključne pri podpori po odpustu, v raziskavah pogosto niso navedene kot vir informacij o podpornih skupinah. Vse več je mater z višjo izobrazbo, ki se odločajo za dojenje, kar postavlja vprašanje, ali matere z nižjo izobrazbo dobijo zadostno podporo.
Matere, ki obiskujejo podporne skupine, so z obravnavo in delom v skupini zadovoljne, še posebej pa cenijo strokovno usposobljenost vodje skupine in pozitivno ter sproščeno vzdušje na srečanjih. Kljub temu se matere pogosto srečujejo z nasprotujočimi si navodili glede dojenja in uvajanja goste hrane, celo s strani zdravstvenih delavcev. Zato je ključnega pomena, da so vodje podpornih skupin izobraženi in prepričljivi svetovalci, ki dobro poznajo prednosti dojenja. Stalno izobraževanje strokovnjakov na področju dojenja je nujno za zagotavljanje enotnega in kakovostnega znanja, kar krepi zaupanje mater in povečuje njihovo sodelovanje.
Dojenje in okolje: Odgovorno ravnanje z viri
Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja, »Podprimo dojenje za zdravje planeta«, poudarja pomen dojenja ne le za zdravje otroka in matere, temveč tudi za ohranjanje okolja. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima dojenje številne prednosti z vidika varovanja okolja. Proizvodnja mlečnih nadomestkov, embalaža, distribucija in priprava zahtevajo veliko virov in puščajo znaten »okoljski odtis«, prispevajoč k podnebnim spremembam. Nasprotno pa dojenje ne zahteva dodatnih virov, razen ustrezne prehrane matere in njenega časa.
Podpora dojenju je tako lahko del prizadevanj za zmanjšanje ogljičnega odtisa in drugih obremenitev okolja. Zato je omogočanje dojenja zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Izzivi in prihodnost dojenja v Sloveniji
Kljub pozitivnim trendom se v Sloveniji na področju dojenja še vedno soočamo z nekaterimi izzivi. Ti vključujejo potrebo po večji informiranosti in podpori materam, še posebej tistim z nižjo izobrazbo, krepitev svetovalnih storitev, izboljšanje znanja zdravstvenih delavcev ter razgrajevanje napačnih prepričanj. Pomembno je tudi zagotoviti, da so informacije o dojenju dostopne in razumljive vsem materam, ne glede na njihovo izobrazbo ali socialni status.
Nacionalni perinatalni informacijski sistem RS predstavlja dragoceno orodje za spremljanje stanja na področju dojenja, vendar bi bilo smiselno razširiti zbiranje podatkov, da bi pridobili celovitejšo sliko o praksah dojenja po odpustu iz porodnišnice. Z nadaljnjimi raziskavami, izmenjavo dobrih praks in krepitvijo podpornih mehanizmov lahko Slovenija še naprej izboljšuje svoje rezultate na področju dojenja, s čimer zagotavlja boljše zdravje za svoje najmlajše ter prispeva k trajnostnemu razvoju.
tags: #nacionalni #perinatalni #informacijski #sistem #slovenije #dojenje