Delovno pravo v Sloveniji zagotavlja posebno varstvo nosečnicam in staršem, ki negujejo in varujejo otroke. To varstvo je večplastno in zajema tako omejitve pri opravljanju določenih vrst dela, kot tudi pravico do prilagojenega delovnega časa in dodatnih pravic iz naslova starševstva. Cilj teh določb je zagotoviti optimalne pogoje za zdravje matere in otroka ter omogočiti lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti.
Varstvo nosečnic pred tveganji na delovnem mestu
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 184. členu izrecno določa, da delavka v času nosečnosti ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka. To velja še posebej, če je izpostavljena dejavnikom tveganja ali specifičnim delovnim pogojem. Če ocena tveganja pokaže, da obstaja nevarnost za zdravje nosečnice ali otroka, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe. Ti ukrepi vključujejo začasno prilagoditev pogojev dela ali delovnega časa. Če začasna prilagoditev ni mogoča ali ne zadošča, mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. V takem primeru ima delavka pravico do plače, kot da bi opravljala svoje prvotno delo, če je to zanjo ugodnejše. Če delodajalec ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času odsotnosti iz tega razloga zagotoviti nadomestilo plače.
Podrobneje pa delo nosečnic in varovanje njihovega zdravja opredeljuje Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Ta pravilnik določa specifične dejavnike tveganja in delovne pogoje, ki jim nosečnica ne sme biti izpostavljena. Med te spadajo:
- Fizični dejavniki: kot so delo v hiperbarični atmosferi (potapljanje, zaprti prostori pod tlakom), izpostavljenost udarcem, vibracijam, premikanju, premeščanju bremen, hrupu nad 80 dB, ionizirajočemu ali neionizirajočemu sevanju, ekstremnemu mrazu ali vročini, ter delo v neprimernih gibih in položajih ali pogosto potovanje.
- Biološki dejavniki: kot so izpostavljenost toksoplazmi ali virusu rdečk (razen če je delavka cepljena).
- Kemični dejavniki: kot so izpostavljenost svincu in njegovim spojinam, živemu srebru, zdravilom proti mitozi, ogljikovemu monoksidu ter snovem, ki so rakotvorne ali lahko povzročijo mutacije.
- Delovni pogoji: kot je podzemno rudarsko delo.
Pravilnik prav tako določa, da delavka ne sme biti izpostavljena fizičnim dejavnikom, ki bi lahko povzročili poškodbe ploda ali prekinili placentno pritrditev, ter delovnim pogojem, ki vodijo v mentalno ali fizično utrujenost ali druga fizična bremena.
Omejitve glede nadurnega in nočnega dela za starše
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z nadurnim in nočnim delom postavlja določene omejitve za delavce, ki negujejo otroka, starega do treh let. Takšno delo jim je dovoljeno le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delavca. To pomeni, da delodajalec ne more samovoljno naložiti nadurnega ali nočnega dela staršem z majhnimi otroki.
Pomembno je poudariti, da je v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka, delavka upravičena do absolutne prepovedi opravljanja nadurnega ali nočnega dela, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v 50. členu določa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega za enega od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti. Ta pravica pripada tudi specializantom. V primeru, ko starš neguje in varuje najmanj dva otroka, se pravica do dela s krajšim delovnim časom podaljša do konca prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Ena leta izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom je neprenosljiva za vsakega od staršev.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delodajalca je potrebno o začetku dela s krajšim delovnim časom obvestiti 30 dni pred nastopom.
V primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva delodajalec delavcu zagotavlja plačo po dejanski delovni obveznosti. Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
Kakšne so posledice ločitve staršev na otroka
Dežurstvo specializantk - mamica
Glede dežurstva specializantk, ki so mlade mamice, je treba upoštevati določbe Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov. V 36. členu pravilnika je določeno, da se specializant, ki uveljavlja pravice iz starševskega varstva, vključi v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva s prerazporejanjem rednega delovnega časa tako, da ne opravlja nadurnega in nočnega dela. V kolikor bi torej dežurstvo potekalo v obliki nadurnega ali nočnega dela, vas vanj brez vašega pisnega soglasja do otrokovega tretjega leta ne smejo vključevati.
Ker pa je dežurstvo sestavni del programa specializacije, zbornica priporoča, da se to pri mladih mamicah opravlja s prerazporejanjem delovnega časa v popoldansko delo ter z delom ob sobotah in nedeljah po osem ur, kar se jim šteje kot eno dežurstvo.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Starši so ena od kategorij delavcev, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše varstvo med vsemi pravicami delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
To varstvo pomeni, da delodajalec v teh obdobjih ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen v primeru izredne odpovedi ali prenehanja delodajalca. Pri tem je pomembno razumeti razliko med pogodbo za določen in nedoločen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva pred odpovedjo.
Prilagoditev razporejanja delovnega časa
V času trajanja delovnega razmerja lahko delavec, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje absolutne pravice, temveč temelji na predlogu delavca, ki ga lahko delodajalec upošteva glede na potrebe delovnega procesa. V primeru zavrnitve predloga mora delodajalec le-to pisno utemeljiti. Ta pravica torej ni absolutna in je odvisna od potreb delovnega procesa. Nekatere kolektivne pogodbe, kot na primer Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine ali Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, urejajo pravico do drugačne razporeditve delovnega časa podrobneje in ugodneje za starše.
Družinske prejemki in novele zakonov
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) poleg pravic iz delovnega razmerja ureja tudi finančne vidike starševstva. Med te sodijo pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, kot so materinski, očetovski in starševski dopust ter z njimi povezana nadomestila. Pomembno je vedeti, da je bil sprejet Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko Direktivo (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev.
Nekatere ključne spremembe, ki se nanašajo na starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, vključujejo:
- Starševski dopust: Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. 60 dni starševskega dopusta bo neprenosljivih za vsakega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta bo mogoče prenesti ali izrabiti najpozneje do otrokovega osmega leta starosti.
- Očetovski dopust: Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni, pri čemer preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta.
- Krajši delovni čas: Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole).
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo doma, bodo lahko po novem upravičeni do delnega plačila za izgubljeni dohodek za 20 ali 30 ur tedensko.
- Višina starševskega nadomestila: Maksimalna višina starševskega nadomestila se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače.
Poleg tega zakon ureja tudi druge oblike podpore staršem, kot so:
- Starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1.
- Pomoč ob rojstvu otroka: enkratni prejemek za nakup opreme.
- Otroški dodatek: dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, katerega višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
- Dodatek za veliko družino: letni prejemek družini z najmanj tremi otroki.
- Dodatek za nego otroka: denarni dodatek za kritje povečanih življenjskih stroškov zaradi nege otroka s posebnimi potrebami.
Mati, zaposlena za polni delovni čas, ima pravico do enournega odmora za dojenje na podlagi potrdila pediatra, in sicer do 18. meseca starosti otroka, s pripadajočim nadomestilom.
Te določbe in pravice skupaj zagotavljajo celovito podporo nosečnicam in staršem pri zagotavljanju zdravja, varnosti in lažjem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.