Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki zahteva povečano skrb za zdravje, saj ogrožanje lastnega počutja pomeni tudi tveganje za še nerojenega otroka. Medtem ko se nekaterim dejavnikom tveganja, kot so genetske predispozicije, ne moremo izogniti, se lahko drugim, kot so biološki, kemični in fizikalni dejavniki, aktivno izognemo ali jih zmanjšamo. Med biološke dejavnike sodijo virusi, bakterije in praživali, ki lahko predstavljajo resno grožnjo v vseh obdobjih nosečnosti, še posebej pa v prvem trimesečju. Zato je ključnega pomena poznavanje potencialnih nevarnosti in sprejemanje preventivnih ukrepov, med katerimi izstopa cepljenje.
Cepljenje kot ključna zaščita
Zavedanje o pomenu cepljenja sega v 18. stoletje, ko so začeli s cepljenjem proti črnim kozam, ki je bilo tako uspešno, da je bolezen konec 20. stoletja popolnoma izkoreninilo. Danes cepljenje predstavlja enega največjih medicinskih uspehov, saj z njim preprečujemo številne nalezljive bolezni, zaplete in smrti. Nosečnice in novorojenčki so zaradi specifičnih sprememb v imunskem sistemu in nezrelosti organov bolj občutljivi za določene okužbe. Zato je cepljenje v nosečnosti še posebej priporočljivo, saj ne ščiti le matere, temveč tudi otroka v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv. Protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, se namreč preko posteljice prenesejo na plod, po porodu pa jih dojenček prejema še z materinim mlekom.
Cepljenje proti gripi: Gripa je nalezljiva bolezen, ki se hitro širi s kapljičnim prenosom. Nosečnice imajo zaradi spremenjenega imunskega sistema in povečanih obremenitev srca in pljuč večje tveganje za zaplete, kot sta bronhitis in pljučnica, ter za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Cepljenje proti gripi je varno v vseh obdobjih nosečnosti in se priporoča pred začetkom sezone gripe. Cepivo je mrtvo in ne more povzročiti gripe. Zaščita, ki jo pridobi nosečnica, se prenese tudi na otroka, kar ga ščiti v prvih šestih mesecih življenja, ko še ne more biti cepljen. Cepljenje je brezplačno za vse nosečnice z urejenim zdravstvenim zavarovanjem.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju: Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska bolezen dihal, ki je še posebej nevarna za dojenčke, saj lahko povzroči hude napade kašlja, motnje dihanja, pljučnico, okvaro možganov in celo smrt. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, ki je priporočljivo po 24. tednu nosečnosti in v vsaki nosečnosti, zagotavlja zaščito otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem. Cepivo je varno in ga je mogoče kombinirati s cepljenjem proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV): RSV je pogost virus, ki povzroča okužbe dihal, pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, pa lahko povzroči hudo bolezen in celo smrt. Cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti zagotavlja zaščito otroka v prvih šestih mesecih po rojstvu.
Pomembno je poudariti, da se nosečnice ne smejo cepiti z živimi oslabljenimi cepivi (npr. proti ošpicam, noricam), saj obstaja teoretična možnost okužbe ploda. Če je nosečnica nenamerno cepljena z živim cepivom, se ne priporoča prekinitev nosečnosti. Vsa ostala cepljenja z mrtvimi cepivi so v nosečnosti varna. Ženskam, ki načrtujejo nosečnost, se priporoča, da pred zanositvijo preverijo svoj cepilni status in se po potrebi cepijo proti boleznim, ki predstavljajo najhujša tveganja za nerojenega otroka, kot so rdečke in norice.
Specifične nalezljive bolezni v nosečnosti
Nekatere virusne ali bakterijske okužbe so v času nosečnosti potencialno nevarne za zdravje nosečnice in/ali njenega še nerojenega otroka. Te okužbe se lahko prenesejo na plod in povzročijo resne posledice, kot so prizadetost ploda, prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost, ali pa ima novorojenček ob rojstvu resne zdravstvene težave.
- Listerioza: Povzroča jo bakterija listerija, s katero se najpogosteje okužimo z uživanjem kontaminirane, nepravilno obdelane in pripravljene hrane (nepasterizirano mleko in mlečni izdelki, perutnina, meso, morski sadeži, surova zelenjava in sadje). Bolezen se zdravi z antibiotiki. Za preprečevanje okužbe je ključno pravilno termično obdelano meso (najmanj 70°C v notranjosti) in izogibanje surovemu neprekuhanemu mleku ter mehkih sirov (razen pasteriziranih).
- Toksoplazmoza: Povzroča jo parazit Toxoplasma gondii. Okužba nastane z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki ali onesnaženo zemljo, zaužitjem onesnažene hrane ali vode, ali s surovim mesom. Sveže okužbe je treba zdraviti z antibiotiki. V Sloveniji poteka obvezni program presejanja nosečnic. Za zaščito je pomembno temeljito umivanje rok po pripravi surovega mesa, sadja in zelenjave ter pred uživanjem hrane. Nosečnica naj se izogiba stiku z mačjimi iztrebki in pri čiščenju mačjega stranišča uporablja zaščitne rokavice.
- Hepatitis B: Je obolenje jeter, ki ga povzroča virus. Prenaša se z okuženo krvjo, telesnimi tekočinami, spolnimi stiki ter z matere na otroka. Pri 90 % novorojenčkov, okuženih ob rojstvu, okužba ostane doživljenjska. Vse nosečnice se testirajo na okužbo ob koncu nosečnosti ali porodu.
- Sifilis: Resno obolenje, ki ga povzroča bakterija Treponema pallidum. Prenaša se s spolnimi stiki, z okužene matere na otroka in z okuženo krvjo. V Sloveniji se pojavljajo le posamezni primeri. Vse nosečnice se testirajo ob prvem pregledu.
- Rdečke: Zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se v Sloveniji zaradi visoke precepljenosti ne pojavlja pogosto. Če zboli nosečnica, se virus lahko prenese na plod, kar predstavlja največje tveganje za okvare v zgodnji nosečnosti (do 90 %). Najbolj učinkovit ukrep je cepljenje pred nosečnostjo.
- Norice (vodene koze): Povzroča jih virus. Prva okužba poteka kot norice, ponovna aktivacija virusa pa kot pasavec. Norice se prenašajo z dotikom kožnih lezij ali po zraku. Če nosečnica zboli, lahko pride do zapletov, virus pa se lahko prenese na plod, kar povzroča okvare udov in kože. Če nosečnica zboli tik pred porodom, lahko novorojenček razvije hudo obliko noric.
- Streptokok skupine B: Bakterija, ki povzroča predvsem okužbe novorojenčkov. Najdemo jo v nožnici in zadnjiku pri 25 % zdravih žensk. Prenos na otroka lahko poteka med porodom. Nosečnico je mogoče testirati s preiskavo brisa, v primeru pozitivnega izvida pa med porodom prejema antibiotike.
- Citomegalovirus (CMV): Pogost virus, ki po okužbi ostane v telesu doživljenjsko. Večina okužb poteka brez simptomov. Glavni vzrok okužbe nosečnic je stik s slino ali urinom majhnih otrok. Virus lahko prehaja skozi posteljico in povzroča prirojene okvare ploda (zlatenica, okvare vida in sluha, duševna zaostalost).
- Parvovirus B19 ("peta bolezen"): Pogosta okužba otroške dobe, ki se najpogosteje prenaša kapljično. Približno polovica nosečnic je imuna. Če nosečnica ni imuna, bolezen običajno poteka blago in predstavlja nizko tveganje za plod.
Prehranske smernice in higiena
Poleg cepljenja in izogibanja specifičnim okužbam, so pomembni tudi splošni ukrepi za ohranjanje zdravja:
- Prehrana: Meso med pripravo dobro prepečite ali prekuhajte (vsaj 70°C). Ne uživajte surovega neprekuhanega mleka in mlečnih izdelkov, ter mehkih sirov, razen če so pasterizirani.
- Higiena rok: Po pripravljanju surovega mesa, sadja in zelenjave ter pred uživanjem hrane si vedno temeljito umijte roke. Izogibajte se souporabi jedilnega pribora, kozarcev in hrane, ki so bili v stiku z drugimi.
- Stik z živalmi: Izogibajte se božanju neznanih mačk in stikom z njihovimi iztrebki. Pri čiščenju mačjega stranišča uporabljajte zaščitne rokavice. Pri vrtnarjenju si roke zavarujte z rokavicami.
- Izogibanje gneči: Kadar je mogoče, se izogibajte tesnemu stiku z ljudmi, ki kažejo znake bolezni, ter gneči v zaprtih prostorih.
- Redno zračenje: Poskrbite za redno zračenje prostorov.
- Testiranje: Pogovorite se z izbranim ginekologom o testiranju na spolno prenosljive okužbe, hepatitis B, sifilis in toksoplazmozo.
Z doslednim upoštevanjem teh smernic lahko nosečnice znatno zmanjšajo tveganje za okužbe in tako poskrbijo za zdrav razvoj svojega otroka.
tags: #nalezljive #bolezni #v #nosecnosti