Napenjanje in vetrovi so pogosta težava, s katero se sooča veliko dojenčkov v prvih mesecih življenja. Čeprav so pogosto neškodljivi in minejo sami od sebe, lahko povzročijo znatno nelagodje tako otroku kot staršem. Razumevanje vzrokov in prepoznavanje različnih pristopov k lajšanju teh težav je ključnega pomena za dobro počutje celotne družine. V tem članku bomo podrobno raziskali vzroke za napenjanje, različne simptome in ponudili praktične rešitve, ki temeljijo na strokovnih nasvetih in izkušnjah.
Razumevanje napenjanja in krčev pri dojenčkih
Napenjanje pri dojenčkih, pogosto povezano z vetrovi in krči, je stanje, ki se nanaša na kopičenje plinov v prebavnem sistemu. Težave se lahko začnejo že kmalu po rojstvu, največkrat pa se pojavijo med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike, kot jih pogosto poimenujejo, so definirane kot epizode nemira, razdražljivosti in neutolažljivega joka, ki trajajo dlje časa in se pojavljajo ponavljajoče, pogosto v poznih popoldanskih ali večernih urah. Čeprav natančen vzrok kolik še ni povsem pojasnjen, se domneva, da k njim prispevajo različni dejavniki, vključno z nezrelostjo prebavnega sistema, hitrim gibanjem črevesja (peristaltiko), prekomernim požiranjem zraka med hranjenjem, morebitno preobčutljivostjo na sestavine mleka ali pa preprosto počasnejšim ritmom privajanja črevesja na novo okolje. Ključno je razlikovati med običajnimi kolikami in hujšimi zdravstvenimi težavami, pri čemer je dobro napredovanje na teži in splošno dobro počutje otroka ključni pokazatelj, da težave niso resne narave.
Vzroki za napenjanje in vetrovi
Več dejavnikov lahko prispeva k napenjanju in vetrovi pri dojenčkih:
- Požiranje zraka: Med dojenjem ali hranjenjem po steklenički lahko dojenčki pogoltnejo zrak, ki se nato ujame v njihovem želodčku in črevesju, kar povzroča nelagodje in napenjanje. To je pogostejše pri hranjenju po steklenički, saj je pretok mleka lahko prehit in dojenček ga le hlastno požira. Tudi pri dojenih dojenčkih se lahko pojavi, če niso pravilno pristavljeni.
- Nezrelost prebavnega sistema: Prebavni sistem novorojenčkov se še razvija in prilagaja. Nezrela prebavila lahko težje predelujejo mleko, kar lahko vodi do povečanega nastajanja plinov. Gibanje črevesja je lahko hitrejše ali počasnejše, kot bi moralo biti, kar dodatno vpliva na prebavo.
- Preobčutljivost na hrano: Nekateri dojenčki so lahko preobčutljivi na določene sestavine v mleku, bodisi materinem ali adaptiranem. Pri dojenih dojenčkih se včasih omenja preobčutljivost na beljakovine kravjega mleka, če jih uživa mati. Vendar pa je alergija na materino mleko izjemno redka. V redkih primerih se lahko pojavi preobčutljivost tudi na jajca, kar je sicer redko omenjeno v povezavi z napenjanjem.
- Težave s kakanjem: Če dojenček težko odvaja blato ali ima zaprtje, lahko to povzroči kopičenje plinov in napenjanje. Pri dojenih otrocih je normalno, da kakajo redkeje, tudi do 10 dni, če pri tem nimajo težav in dobro napredujejo. Vendar, če se dojenček napenja in muči, da bi potisnil blato, to lahko kaže na težave.
- Prekomerno hranjenje: Če dojenček med hranjenjem poje preveč, lahko to povzroči dodatno obremenitev prebavnega sistema in posledično napenjanje ter polivanje.
- Slabo razvita črevesna flora: Po rojstvu je črevo novorojenčka sterilno. Poselitev s koristnimi bakterijami in oblikovanje črevesne mikroflore se začne ob rojstvu in je ključna za zdravo prebavo. Če ta proces ni optimalen, se lahko pojavijo težave z napenjanjem.
Kaj so kolike?
Strokovnjaki še danes niso povsem enotni pri opredelitvi kolik, vendar večina raziskav uporablja Wesslovo »pravilo treh« iz leta 1954. Wessel in sodelavci so kolike definirali kot vrhunec razdražljivosti, vznemirjenosti ali joka pri dojenčkih, ki traja več kot 3 ure na dan, se pojavi vsaj 3 dni v tednu in traja najmanj 3 tedne. V zadnjem času se ta definicija počasi opušča in se upošteva 3 ure ali več neutolažljivega joka na dan, vsaj 3 dni v preteklem tednu. Kolike se pojavijo pri 10-30 % novorojenčkov, največkrat v šestem tednu po rojstvu, pri nekaterih lahko že nekaj dni po porodu. Mladi starši opazijo daljše obdobje neustavljivega joka, večinoma v popoldanskih ali zgodnjih večernih urah, ki lahko sledi hranjenju ali pa se začne popolnoma brez razloga. Obdobje, ki je za mnoge starše in otroke eno najbolj stresnih, se običajno konča do četrtega ali petega meseca starosti novorojenčka. Kolike se lahko pojavijo pri vseh novorojenčkih, tudi tistih povsem zdravih in brez katerih koli drugih težav. Razdražljivost in jok sta otrokov način komuniciranja s starši, da nekaj ni v redu. Kolike so namreč nepojasnjene nenadne bolečine v trebuhu. Poleg bolečin je lahko dojenček tudi zaprt in napihnjen, pogosto pa kolike spremljajo tudi napenjanje in vetrovi. Po klasifikaciji kriterijev ROME IV* kolike spadajo med funkcionalne motnje prebavil v otroštvu.
Umirite dojenčka s kolikami ali krči v petih minutah!
Simptomi napenjanja in krčev
Simptomi napenjanja in krčev se lahko razlikujejo od otroka do otroka, vendar najpogosteje vključujejo:
- Neutolažljiv jok: Pogosto se pojavi nenaden, glasen jok, ki lahko traja več ur. Jok zaradi trebušnih bolečin je drugačen, saj je glasnejše, višje in intenzivnejše, dojenček pa ne more zaspati ali se pomiriti. Jok spremlja zaripel, rdeč obrazek, okoli ust pa se pojavi bledica.
- Nemir in zvijanje: Dojenček je nemiren, se zvija, priteguje nogice k trebuščku, stiska pesti. Dojenček dlani stiska v pesti, nogice pa premika od popolnoma stegnjenih do popolnoma skrčenih, saj si s tem lajša bolečino. Nogice so hladne na otip.
- Napihnjen trebušček: Trebušček je lahko videti napet in trd na otip. Zaradi zaprtosti je dojenčkov trebušček napet in večji kot po navadi, ne more kakati, vseeno pa pogosto spušča vetrove.
- Vetrove in napenjanje: Dojenček lahko močno prdi ali pa ima težave z odvajanjem plinov.
- Težave s kakanjem: Občasno se lahko pojavi težko odvajanje trdega blata, včasih z primesjo sluzi. Pri otrocih je zaprtost pogost pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne želi odvajati na določenih mestih (npr. otrok ne želi odvajati v vrtcu ali šoli iz zelo različnih razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem črevesu, kar lahko povzroči zelo hude težave.
- Polivanje: Nekateri dojenčki, ki jih napenja, lahko tudi pogosteje polivajo, saj se ob napenjanju hrana lažje dvigne v požiralnik.
- Težave s spanjem: Napenjanje in vetrovi lahko motijo spanje, saj se dojenček zaradi nelagodja pogosto prebuja. Tudi če ga uspavate, se bo zelo hitro zbudil.
Pomembno je, da starši pozorno opazujejo svojega dojenčka in prepoznajo znake, ki bi lahko nakazovali na kaj več kot le običajno napenjanje. Če dojenček ne pridobiva na teži, ima kri v blatu, bruha ali ima povišano telesno temperaturo, je nujen pregled pri pediatru.
Kako prepoznati kolike?
Omenili smo že neustavljivo jokanje, razdražljivost in vznemirjenost, a za novorojenčke so to hkrati popolnoma normalni načini komuniciranja s starši. Kako torej lahko ločiš kolike od vsakdanjega joka in kakšni so še drugi znaki, ki nakazujejo, da tvojo malo štručko pestijo kolike? Jokanje zaradi trebušnih bolečin je drugačno, saj je glasnejše, višje in intenzivnejše, dojenček pa ne more zaspati ali se pomiriti. Jok spremlja zaripel, rdeč obrazek, okoli ust pa se pojavi bledica. Zaradi zaprtosti je dojenčkov trebušček napet in večji kot po navadi, ne more kakati, vseeno pa pogosto spušča vetrove. Dojenček dlani stiska v pesti, nogice pa premika od popolnoma stegnjenih do popolnoma skrčenih, saj si s tem lajša bolečino. Nogice so hladne na otip. Čeprav bo iskal bradavičko ali dudo, jo bo takoj zavrnil. V takšnem stanju se dojenček le stežka pomiri ali zaspi. Tudi če ti ga uspe uspavati, se bo zelo hitro zbudil. Pomaga, če podre kupček ali uspe kakati, vendar le za kratek čas.
Kaj povzroča kolike?
Čeprav kolike prizadenejo veliko novorojenčkov, je njihov natančen izvor še vedno neznanka med strokovnjaki. Na njihov pojav vpliva mnogo dejavnikov, od staršev in okolja do dojenčka samega. Spodaj bomo našteli le nekaj možnih razlogov za pojav kolik, ki ti lahko pomagajo odkriti vzrok tudi pri tvojem novorojenčku:
- NERAZVITA PREBAVILA: V maminem mleku je glavni ogljikov hidrat laktoza, ki se mora s pomočjo encima laktaza v otrokovih prebavilih razbiti v dve sestavini, da ga lahko prebavi. Odvečna (nerazbita) količina laktoze, ki jo dojenček dobi z maminim ali nadomestnim mlekom ter je ne more prebaviti zaradi pomanjkanja laktaze, v tankem črevesju fermentira, pri čemer nastanejo plini. Ti so vzrok za napenjanje in vetrove, ki pogosto spremljajo kolike in prispevajo k nelagodju dojenčka.
- PREKOMERNO HRANJENJE: Lahko se zgodi, da svojega novorojenčka prekomerno hraniš. Čeprav ni pogosto, lahko prevelike količine hrane povzročijo prebavne težave, vetrove in prekomerno telesno težo. Poskusi dojenčka hraniti le na eni dojki, saj bo s tem dobil največ potrebnih hranil, in se nauči prepoznati znake, da je sit. Predvsem pa pazi, da dojenček ne zaspi med hranjenjem, saj se lahko na to navadi in bo želel jesti tudi takrat, ko je le zaspan.
- NAPAKE MED HRANJENJEM: Ne glede na to, ali hraniš dojenčka sama ali z nadomestnim mlekom, se lahko pojavijo kolike. Med hranjenjem dojenček zaužije preveč zraka, kar povzroča napihnjenost. Najbolj pogosto se to lahko zgodi dojenčkom, ki jih hranijo s stekleničko s preveliko luknjo, in tistim, ki hlastajo za hrano.
- OKOLJE: Dojenček v stresnem okolju ima večje možnosti, da se pojavijo kolike. Prav tako je večja verjetnost, če je izpostavljen kadilskemu dimu ali ima mamica poporodno depresijo.
- LAKTOZNA INTOLERANCA: Laktozna intoleranca pri otroku je lahko prisotna zaradi trenutnega pomanjkanja encima laktaza, kot je opisano v prvi točki, in gre za časovno omejeno obdobje. Lahko pa ima otrok laktozno intoleranco, ki ga bo spremljala celo življenje, saj ima splošno pomanjkanje laktaze v telesu. Več o laktozni intoleranci si preberi TUKAJ.
- OBČUTLJIVOST NA Določeno HRANO: Med hranjenjem prek maminega mleka dojenček zaužije tudi hrano, ki jo uživa mama. Zato se lahko zgodi, da so kolike tudi alergična reakcija na sestavino v mamini prehrani, največkrat na jajca ali kravje mleko. Ta občutljivost na določeno hrano je običajno prehodna, zaželeno pa je, da mamica v tem primeru med dojenjem spremlja, kaj je problematična hrana, ki jo po pogovoru s pediatrom umakne z jedilnika za določen čas. Ob sumu na alergijo na določeno hrano pa se obvezno pogovori s svojim pediatrom.
- RESNE TEŽAVE: Čeprav so kolike večinoma nenevarne in minejo same od sebe, lahko nakazujejo na nekatere resnejše težave dojenčka. Priporočamo, da ob njihovem pojavu obiščeš pediatra in se pogovoriš.
Ali so kolike nevarne?
Kolike same po sebi za veliko večino novorojenčkov niso nevarne in same izzvenijo. Simptomi kolik pa lahko nakazujejo tudi na neko drugo težavo, zato je priporočljivo, da obiščeš pediatra, ki bo potrdil tvojo diagnozo in ti svetoval, kako ublažiti bolečino. Med obiskom lahko opravi tudi pregled, ki razkrije vzrok kolik ali nakaže na druge težave oziroma bolezni tvojega dojenčka.
Strategije za lajšanje napenjanja in krčev
Obstaja več strategij, ki jih lahko starši uporabijo za lajšanje napenjanja in krčev pri svojih dojenčkih:
Pravilno hranjenje:
- Dojenje: Poskrbite za pravilen položaj dojenčka med dojenjem, da zmanjšate požiranje zraka. Glava naj bo višje od trebuščka.
- Hranjenje po steklenički: Uporabljajte stekleničke s sistemom za odvajanje zračnih mehurčkov ali s pravilno velikostjo luknjice na cuclju. Hranite dojenčka v položaju, kjer je glava višje od trebuščka.
- Preprečevanje prenajedanja: Hranite dojenčka v mirnem okolju in mu ponudite manjše obroke, če se zdi, da poje preveč.
Podiranje kupčkov:
To je eden najpomembnejših ukrepov. Poskusite podreti kupček po vsakem obroku in po potrebi tudi med obrokom. Če dojenček ne podrigne kupčka, ga poskusite držati pokonci 20-30 minut po hranjenju. Dojenčka lahko za podiranje kupčkov damo v tri različne položaje. Prvi je bolj pokončen kot položaj hranjenja, drugi je obrnjen položaj na naših nogah, tretji pa je na naši rami. Položaj glave višje od medenice omogoča zraku, da pride navzgor. Če je dojenček dejaven, je tudi požiralnik bolj prost in zrak lažje pride na površje.
Gibanje nogic:
Simuliranje vožnje s kolesom z dojenčkovimi nogicami lahko pomaga pri sproščanju plinov.
Masaža trebuščka:
Nežna masaža trebuščka v smeri urinega kazalca lahko pomaga pri odvajanju plinov. Uporabite lahko katero koli dobro otroško masažno olje in z njim zmasirate predel okrog dojenčkovega popka. Bodite nežni in nežno premikajte roke v smeri urinega kazalca. To je odličen način za sproščanje ujetega plina v otrokovem trebuhu.
Topla kopel:
Topla voda lahko sprosti dojenčka in mu pomaga pri odvajanju plinov.
Prehranske prilagoditve za doječe matere:
V primeru sumljivih težav in po posvetu s pediatrom lahko mati iz svoje prehrane izloči živila, ki bi lahko povzročala napenjanje pri dojenčku, kot so stročnice, zelje, čebula, ali pa se omeji uživanje mlečnih izdelkov. Vendar pa stroge omejevalne diete pri doječi materi odsvetujemo, razen če je potrjena alergija. Po novih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008 svetujemo dojenje do šestega meseca starosti. Dojenček je lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega kot le materino mleko) ali pa polno dojen (dobi poleg materinega mleka še vodo ali tekočine na vodni osnovi).
Probiotične kapljice:
Kapljice, kot so Biogaia ali ColiPrev, lahko pomagajo pri vzpostavljanju zdrave črevesne flore in s tem zmanjšajo napenjanje. Uporaba probiotikov je varna in priporočljiva, saj podpirajo zdrav razvoj črevesne mikroflore. Probiotiki po njegovih besedah načeloma niso slaba stvar in določeni lahko pri najmlajših dojenčkih zmanjšajo trebušne krče, ki so do določene mere lahko posledica napihnjenosti in plinov.
Čaji:
Čaji iz komarčka, janeža ali kumine lahko pomagajo pri odvajanju plinov. Vendar pa je pomembno, da čaji ne nadomestijo mleka. Pripravi mu otroški zeliščni čaj (kumina, kamilica, janež), ki pomiri krče in napihnjenost.
Prilagojene mlečne formule:
Za dojenčke, ki niso dojeni ali prejemajo delno adaptirano mleko, obstajajo posebne "anti-kolik" formule, ki imajo manj laktoze ali dodane sestavine za lažjo prebavo. Če pa dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa priporočamo izbiro take mlečne formule, ki mu bo pomagala. To so običajno »AC« mlečne formule, kar pomeni »proti kolikam«. Pri nas obstaja velika ponudba mlečnih formul proti kolikam. Njihova značilnost je, da imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike, to so posebni sladkorji (fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane »betapol«, ki delujejo proti kolikam, obenem pa še mehčajo blato.
Čakanje na zrelost črevesja:
V mnogih primerih je čas ključni dejavnik. Ko se bo črevesna sluznica dovolj razvila in poselila s koristnimi bakterijami, se bo napenjanje postopoma umirilo. Večina težav se namreč umiri po tretjem mesecu starosti.
Kdaj k pediatru?
Čeprav je napenjanje pogosto normalna težava, je pomembno vedeti, kdaj je potreben zdravniški pregled:
- Če dojenček kljub vsem ukrepom še vedno neutolažljivo joka in je vidno v bolečinah.
- Če dojenček ne pridobiva na teži ali celo izgublja.
- Če je v blatu kri, sluz ali če je blato nenavadno obarvano ali zelo vodeno.
- Če se pojavijo znaki dehidracije (manj mokrih pleničk, suha usta, apatičnost).
- Če dojenček bruha zeleno vsebino ali bruha neprestano.
- Če se težave stopnjujejo po tretjem mesecu starosti ali se pojavljajo tudi kasneje v otroštvu.
V takšnih primerih je nujen pregled pri pediatru, ki bo izključil morebitne hujše zdravstvene težave, kot so alergije, intolerance ali druge bolezni prebavil. V primeru vztrajnih težav, kljub dobremu napredovanju na teži, lahko pediater svetuje ponoven pregled pri specialistu za otroško gastroenterologijo.
Zanimivosti o kolikah
- Kljub splošnemu prepričanju je dietna prehrana (izogibanje določeni hrani) brez dokazane otrokove alergije škodljiva za otroka in mamico. Z dieto bo mama zaužila manj potrebnih hranil in sestavin, ki sta nujna za njun zdravi razvoj, hkrati pa ne bo dobila dovolj energije, ki jo v prvih mesecih izjemno potrebuje.
- Mlečne formule z oznako AC (npr - z zmanjšano količino laktoze) so primerne za dietetsko uravnavanje kolik pri novorojenčkih.
- Ni razlike v pogostosti pojava kolik med dojenčki, ki se dojijo, in tistimi, ki jih mamice hranijo z nadomestnim mlekom.
- Kolike se enako pogosto pojavijo pri vseh spolih, rasah in družbeno-ekonomskih statusih dojenčka.
- Le približno 4 % vseh odraslih naj bi imelo alergijo na kravje mleko.
- Kolike se lahko pojavijo že nekaj dni po rojstvu.
Wessel et al. Paroxysmal fussing in infancy, sometimes called colic. Pediatrics. 1954 Nov;14(5):421-35.**Zeevenhooven et al. The New Rome IV Criteria for Functional Gastrointestinal Disorders in Infants and Toddlers. Pediatr Gastroenterol Hepatol Nutr. 2017;20(1):1-13.