Koža novorojenčka: Vodnik po pogostih spremembah in negi

Koža novorojenčka je občutljiva, nežna in pogosto predmet skrbi novopečenih staršev. Njena debelina predstavlja le petino debeline kože odraslega in nima zaščitne roževinaste plasti, zato je za draženje dovzetnejša. Kljub temu, da se na koži dojenčkov pogosto pojavljajo spremembe, so te večinoma nenevarne in same od sebe izginejo že po nekaj dnevih. Vendar pa je ključnega pomena, da jih budno spremljamo, da bomo pravočasno opazili vsak znak bolezni in tako ustrezno ukrepali.

Novorojenček z zdravo kožo

Značilnosti kože novorojenčka

Koža je največji človeški organ, ki pokriva celotno površino našega telesa. Medtem ko pri odraslem predstavlja le 3 % telesne teže, je pri novorojenčku delež precej višji - kar 13 %. Koža v celoti dozori v 37. tednu nosečnosti, medtem ko se znojnice aktivirajo teden poprej. Koža novorojenčka je mehka in nagubana, pokrita s plastjo izločkov lojnic in roženo plastjo iz odmrlih kožnih celic. Slednje se začnejo proizvajati s koncem drugega trimesečja, med porodom pa služijo kot mazilo, s pomočjo katerega se lažje izmuznemo skozi porodni kanal. Prav tako ta plast novorojenčka ščiti pred izhlapevanjem vode, UV-sevanjem, naglimi temperaturnimi spremembami in vdorom različnih mikroorganizmov.

Koža donošenega novorojenčka je sestavljena iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. Za razliko od odrasle kože je precej tanjša in manj poraščena, poleg tega sta vrhnjica in usnjica med seboj slabše povezani. Vrednost pH kože novorojenčka se giblje okrog šest, v nekaj dneh po rojstvu pa se zniža pod pet, saj kisli plašč kože ovira rast patogenih organizmov. Zaradi občutljivosti novorojenčkove kože na zunanje dejavnike se lahko pojavijo tudi posamezne nenevarne spremembe na koži.

Pogoste spremembe na koži novorojenčkov

1. Luščenje ali lisasta koža: Pogosto se dogaja, da na večjih površinah dojenčkove kože opazimo, da se njena površinska plast lušči. Ta sprememba je nenevarna in kmalu preneha. Dojenčkova koža se hitro obnavlja, zato tudi proces celjenja in zdravljenja poteka mnogo hitreje. Včasih se na koži pojavijo tudi rdeče do vijoličaste in bele kožne lise, posebej pri novorojenčkih, kar pomeni, da se dojenčkov krvni obtok še ni ustalil, zato se deli telesa razlikujejo po barvi kože. Tudi te lise ali obarvanost kmalu izginejo.

2. Toksični eritem: Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.

3. Akne pri dojenčkih: Da, tudi dojenčki jih imajo. In še pogoste so, saj jih povzročajo materini hormoni, ki se na novorojenčka prenesejo med porodom. Ne dotikajte se jih in jih ne iztiskajte, saj bo dojenčkova koža do tretjega meseca starosti spet gladka. To nenevarno kopičenje pigmenta sčasoma zbledi.

4. Milije: So majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same.

5. Štorkljin ugriz in žilnjak (hemangiom): Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo.

6. Temenca ali kožni zdrob: Običajno nastanejo na otrokovi glavici med šestim in osmim tednom starosti. Ker lojnice prekomerno delujejo, se na lasišču oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice. Lasišče lahko natremo z otroškim ali oljčnim oljem in jih med kopanjem izperemo, lahko tudi šele naslednji dan. Pomaga tudi, če otroka češemo z mehko otroško krtačo in tako masiramo kožo na glavi. Zaradi temenc si tako ni treba delati preglavic, saj bodo izginila sama od sebe.

Otrok s temencami na glavi

7. Plenični dermatitis: To kožno vnetje lahko pozdravimo le s posebno intenzivno nego. Da se vnetje sploh ne bi pojavilo, bi morali ritko vselej namazati z zaščitno kremo, pogosto menjati plenice in golo ritko nekaj časa izpostaviti zraku. A ker so telesni izločki agresivni in vsebujejo amoniak, brcanje pa povzroča mehanske poškodbe, tesno zaprta plenica pa zadržuje vlago in vse klice, je vnetje tu. Na dobro očiščeno vneto ritko nanesite otroško olje z izvlečkom ognjiča, nanj prisegajo mnoge babice in patronažne sestre. Star babiški nasvet pa pravi, da je treba otroško vneto kožo tanko namazati z materinim mlekom, zaradi njega naj bi se celjenje vnetja intenzivno pospešilo. Če izboljšanja ni, obiščite pediatra, ki bo predpisal posebno protivnetno mazilo in medicinske kopeli.

8. Rumena koža (zlatenica): Zlatenica pri novorojenčkih se pokaže v obliki rumene obarvanosti kože in očesne roženice. Njegovo telo razgrajuje del rdečih krvničk, ki jih po porodu ne potrebuje več, zato ne gre za bolezen v pravem pomenu besede. Bilirubin, žolčno barvilo, ki pri tem razgrajevanju nastaja skozi pljuča, prehaja v žolčevode in se izloča skozi črevesje. Ker so jetra še majhna, vsega barvila ne morejo predelati takoj, zato se del tega odlaga v podkožnem tkivu. Visoko vrednost bilirubina lahko zmanjšamo s fototerapijo oziroma obsevanjem z ultravijolično svetlobo. Posebna modra lučka v koži topen bilirubin naredi vodotopen, in ta se tako izloči z urinom in blatom. Rumenkasta obarvanost kože je lahko sicer tudi posledica drugačnih kožnih sprememb, ki zahtevajo pozornost pediatra ali so znak drugega sistemskega obolenja.

Fototerapija za dojenčke z zlatenico | Ohio State Medical Center

9. Izpuščaji: Rdeči madeži na koži se lahko pojavijo posamično in tudi po celotnem telesu. Lahko so simptom znanih otroških bolezni; rdečk, ošpic, škrlatinke, skupaj z njimi pa se pojavijo še drugi znaki, kot so vročina in otekle bezgavke. Obiščite pediatra, saj je vzrok lahko tudi kožna bolezen, okužba ali alergija.

10. Glivična okužba ali soor: Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.

11. Atopični dermatitis: Ta kronična kožna bolezen, ki se kaže kot srbeča, vnetna koža, se v zadnjih petdesetih letih pojavlja vse pogosteje in je težje ozdravljiva. Pojavi se pri več kot polovici otrok v prvem letu življenja, nato pa v mnogih primerih izgine. Pri sedmih letih jo ima le še četrtina otrok, do najstništva pa izgine pri skoraj 90 % njih. Atopični dermatitis je najpogosteje spremljan s srbenjem in ekcemom ter se lahko pojavlja v blagih, zmernih ali hudih oblikah. V blažjih oblikah je prisotna rdečina, medtem ko pri hudih oblikah opazimo izrazit eritem, papule in lihenifikacijo (gosto posejane ploščate papule, sivkasto-rjave barve), lahko pa se pojavi tudi izcedek ali luščenje kože. Čeprav se ekcem lahko pojavi kjerkoli, je najpogostejši na obrazu in okončinah. Mnogi starši zmotno verjamejo, da je hrana vzrok atopičnega dermatitisa, s čimer zanemarjajo osnovno terapijo. V resnici so primeri, ko je alergija na hrano kriva za razvoj atopičnega dermatitisa, zelo redki. Vzroki so genetski (približno polovica primerov), okoljski (plesen v hiši, stres, onesnažen zrak) ali kombinacija obeh. Pri negi kože, ki jo prizadene atopični dermatitis, je pomembno izogibanje mehanskim pilingom in organskim UV-filtrom. Priporočljivo je tuširanje z mlačno vodo in uporaba blagih čistilnih sredstev, po kopanju pa je kožo treba nahraniti z mazili, kremami ali losjoni, odvisno od potreb kože.

12. Plenični izpuščaj (dermatitis): Gre za nealergijsko vnetje kože v predelu plenic, ki ga zaznamuje rdečina in izpuščaji. Pojavi se pri 50-65 % dojenčkov in vrhunec doseže med 9. in 12. mesecem starosti, običajno pa izgine po drugem letu. Plenica ustvarja okluzivni učinek, kar pomeni, da je koža v tem predelu izpostavljena vlagi in višjim temperaturam, hkrati pa tudi urinu in blatu. Ti dejavniki povzročijo razgradnjo kožne pregrade, kar poveča prepustnost za potencialno dražeče snovi. Sodobne plenice so sicer naprednejše v dizajnu, sestavi in učinkovitosti, kar je ključno pri zmanjševanju pleničnega izpuščaja. Za nego kože pod pleničko je pomembno redno čiščenje z blagimi čistili z nevtralnim ali kiselim pH, ki vsebujejo ne dražeče snovi. Priporoča se uporaba mazila ali kreme s cinkovim oksidom in pantenolom, ki ščitijo kožo pred vlago in izločki. Po možnosti naj bo otrok čim več časa brez plenic, da se koža zrači.

13. Seboroični dermatitis (temenice): To spremembo na koži zaznamujejo mastne, luščeče se luske. Blago luščenje se lahko pojavi na lasišču, čelu, obrazu in za ušesi, vključno z gubami, vendar območja niso srbeča, kar je ključna razlika od atopičnega dermatitisa. Lahko je prisoten tudi blag do zmeren eritem, ki je pogosto luskast. Dermatitis se lahko pojavi v kateremkoli starosti, najpogosteje pa v prvih treh mesecih življenja in izgine med 6. in 12. mesecem. Vzrok ni povsem znan, vendar so identificirani dejavniki, kot so hormonske spremembe, ki vodijo do začasnega izbruha in ponovnega pojava med puberteto, ter povezava s prhljajem (glivica Malassezia), ki je sicer normalni del kožne flore. Obstajajo tudi povezave z imnunsko pomanjkljivostjo, drisko in slabim pridobivanjem telesne teže. Pomanjkanje riboflavina, biotina in piridoksina je bilo povezano z izbruhi seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih. Pri dojenčkih je potrebno redno umivanje lasišča z otroškim šamponom, ki mu sledi nežno krtačenje za mehansko odstranjevanje lusk. Alternativno se lahko uporabljajo olja, kot so kokosovo olje, olje čajevca, olje svetlina, med, glicerin, aloe vera in druga. V primeru obsežnejših sprememb se predpišejo topična protiglivična zdravila. Za starejše otroke se uporabljajo keratolitična sredstva, kot so salicilna in mlečna kislina, sečnina ali propilen glikol, ki pomagajo pri odstranjevanju lusk.

14. Eritema toksikum novorojenčkov: Gre za asimptomatsko kožno stanje, ki se pojavi pri 30-70 % novorojenčkov. Vzrok nastanka ni znan. Rdeče lezije s centralno papulo ali pustulo se običajno pojavijo na obrazu, trupu in okončinah. Klinična opazovanja so običajno zadostna. Stanje ne zahteva zdravljenja in običajno izgine v dveh tednih po rojstvu.

15. Miliarija (vroča pika): To je posledica nezrelosti kožnih struktur, ki povzroči blokado znojnic. Manifestira se kot mehurčki, papule ali pustule na koži, običajno na trupu, lahko pa tudi na čelu, rokah in pokritih delih telesa. Pojavi se pri 40 % dojenčkov, običajno v prvem mesecu življenja. Glavni vzrok je blokada znojnic, ki povzroči kopičenje kožnih ostankov ali bakterij, kot je Staphylococcus, v povrhnjici. Zamašitev vodi do uhajanja znoja v povrhnjico ali usnjico, kar povzroči prekomerno vlago v celicah, otekanje in zamašitev izvodil. Za izboljšanje stanja lahko pomaga hladnejše okolje in nošenje zračnih oblačil, miliarija pa bo spontano izginila. Vendar se dejansko zdravljenje razlikuje glede na vrsto. Miliarija kristalina se običajno ne zdravi in običajno izgine v 24 urah. Miliarija rubra ima značilne vnetne strukture, ki se lahko zdravijo z blagimi kortikosteroidi (1-2 tedna).

16. Novorojenčkov akne: Pojavijo se v prvem mesecu življenja in so prehodno kožno stanje pod vplivom androgenskih hormonov. Običajno gre za zaprte komedone na čelu, nosu in licih, lahko pa se razvijejo tudi odprti komedoni, vnetne papule in pustule. Zdravljenje običajno ni potrebno, v primeru obsežnih lezij, ki trajajo več mesecev, pa se uporablja 2,5% benzoyl peroksid v losjonu.

17. Zlepljene očke: Če ima otrok gnojne in zlepljene oči, se je morda pojavil blag konjunktivitis, očesno vnetje. Običajno pride do tega pri novorojenčkih, ki jim med porodom pride v oči plodovnica ali kri. Oči nežno obrišite z vato, namočeno v ohlajeno prekuhano vodo ali fiziološko raztopino. Vsako oko je treba očistiti s svežim kosmom vate, da ne zanesete bakterij v drugo oko. Če vnetje ne izgine, vam bo zdravnik predpisal blago antibiotično sredstvo.

18. Mehurček na zgornji ustnici: Ta nastane zaradi sesanja materine prsne bradavice. Mehurček ni nevaren in ga ni potrebno zdraviti. Pustite ga in izginil bo sam od sebe.

19. Dolgi nohti: Novorojenčkovi nohtki so lahko zelo moteči, saj dojenčki veliko krilijo z rokami. Pri tem se dotikajo obraza in se opraskajo. Praske so običajno površinske in dojenčku ne puščajo trajnejših posledic. Običajno so le vnete in rdeče. Da bi se temu izognili, lahko dojenčku kupite posebne rokavičke. S tem njegova svoboda gibanja ne bo ovirana.

Nega kože dojenčka

Za nego zdrave novorojenčkove kože velja pravilo "manj je več", saj potrebujemo le nekaj osnovnih izdelkov. Med njimi najdemo izdelke, namenjene čiščenju kože, kot so mila in šamponi, negovalne izdelke za vlaženje kože ter izdelke za zaščito kože pod plenico, ki naj vsebujejo cinkov oksid. Novorojenčka vsakodnevno nežno umijte z mlačno vodo po predelih telesa, ki so bolj izpostavljeni zunanjemu okolju (pri tem uporabite vlažno krpo). Za odstranjevanje temenc v lasišču lahko uporabimo olja ali šampone in pene s salicilno kislino, ki temenca zmehča in olajša čiščenje.

Krema za ritko z cinkovim oksidom

V primeru pleničnega dermatitisa svetujemo pogostejšo menjavo plenic, temeljito čiščenje kože ob previjanju ter nanašanje zaščitne kreme ali mazila z vsebnostjo cinkovega oksida. Po možnosti naj bo otrok čim več časa brez plenic, da bo koža izpostavljena zraku.

Dojenje in prehrana

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je v celoti prilagojeno potrebam razvijajočega se dojenčka. Dojenje ni le način hranjenja, temveč otroku omogoča bližino in mu daje občutek varnosti. V prvih dneh otrok sesa predvsem mlezivo oz. kolostrum, ki je bogatejše od mleka in pomaga dojenčku pri razvoju protiteles, ki ga ščitijo pred okužbami. Med tretjim in petim dnem v dojkah pride do navala mleka, v tem obdobju pa je najbolje otroka pogosto pristavljati k prsim, z namenom, da si zagotovimo zadostno količino mleka za naprej. Po končanem dojenju naj otrok ‘podre kupček’, saj na ta način odvede zrak, ki ga je zaužil ob sesanju. Po priporočilih strokovnjakov naj bi dojenje predstavljalo edini vir prehrane novorojenčka do starosti šestih mesecev, z uvajanjem goste hrane pa se postopoma zmanjša tudi število podojev. Priporočljivo je, da otroka dojite vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije celo do starosti dveh let ob ustrezni dopolnilni prehrani.

Trebušni krči (kolike)

Trebušni krči ali kolike so zagotovo nočna mora mnogih novopečenih staršev. Pojavijo se pri enem od petih novorojenčkov. Dojenček se zaradi krčevite bolečine v trebuhu neutolažljivo joka, se zvija in postane celo ves zaripel v obraz, jok pa lahko traja tudi več ur skupaj. Kolike nastanejo zaradi krčenja trebušnega gladkega mišičja, dojenček pa občuti krčevito bolečino v predelu trebuha. Zato je nemiren, glasno in neutolažljivo joka, krči kolena, lahko stiska pesti, postane rdeč v obraz, pogosto pa joka tudi več ur skupaj. Neutolažljiv dojenčkov jok traja vsaj tri ure dnevno, vsaj tri dni tedensko in vsaj tri tedne skupaj, običajno pa se pojavi pozno popoldan ali zgodaj zvečer. Med jokom dojenček s hlasta za bradavico ali dudo, a ko jo dobi, jo takoj zavrne. Kolike pogosto spremljajo tudi vetrovi in težje iztrebljanje.

Kljub temu, da točnega vzroka trebušnih krčev oziroma kolike še niso ugotovili, obstajajo mnoge razlage njihovega nastanka: dojenčkov prebavni sistem še ni povsem razvit (primanjkuje mu encimov za prebavo nekaterih sestavin mleka), gibanje črevesa (peristaltika) pri dojenčku je pospešeno, dojenček med hranjenjem zaužije preveč zraka, alergija ali preobčutljivost dojenčka na določeno sestavino hrane ali na sestavino hrane, ki jo je zaužila mati, laktozna intoleranca (pomanjkanje encima laktaze, ki v črevesu skrbi za razgradnjo laktoze), ali pa so lahko kolike znak resne bolezni.

S čim lahko dojenčku s trebušnimi krči pomagamo? Nekatere dojenčke pomiri že vožnja z avtomobilom ali hrup sesalnika, drugim pomagajo sprehod, pestovanje, masaža trebuščka, trepljanje po hrbtu, zeliščne kapljice in pomirjevalni čaji (kumina, komarček), kapljice proti trebušnim krčem itn. Predvsem je potrebna posebna pozornost pri hranjenju; dojenčka hranimo po ustaljenem redu, je naj primerno hitro (ustrezna luknjica na cuclju), med hranjenjem naj ne zaužije preveč zraka, po hranjenju (če je potrebno že vmes) pa naj podre kupček. V popoldanskem in večernem času novorojenčka čim manj vznemirjajmo. Zaradi kolik ne ukinjajmo dojenja, v kolikor pa otroka hranimo z mlečno formulo, to poskusimo zamenjati. Mlečne formule z oznako AC imajo prilagojeno sestavo za otroke s kolikami.

Laktozna intoleranca naj bi bila vzrok trebušnih krčev pri skoraj polovici dojenčkov s kolikami. Laktoza ali mlečni sladkor je glavna sestavina mleka in mlečnih izdelkov in se po zaužitju s pomočjo encima laktaze v črevesu razgradi na enostavna sladkorja glukozo in galaktozo, ki se nato absorbirata v krvni obtok. Kot smo že omenili, je prebavni trakt dojenčka nepopolno razvit, zato črevesne resice pogosto proizvedejo premalo encima laktaza, da bi ta lahko razgradil vso zaužito laktozo iz mleka. Običajno gre za prehodno stanje in laktozna intoleranca z razvojem otroka največkrat izzveni. Neprebavljena laktoza postane v črevesu hrana za ostale črevesne bakterije, ki pa med njeno razgradnjo sproščajo pline, zaradi česar lahko pri dojenčku s kolikami opazimo napihnjen (napet) trebuh in vetrove. Pride lahko tudi do motenj črevesne peristaltike in krčev.

Kdaj k zdravniku?

Spremembe kože, ki potrebujejo takojšen pregled pri pediatru, so predvsem bakterijska vnetja kože - rdečina, ki se hitro širi. Ob tem ima otrok tudi povišano telesno temperaturo ali je nerazpoložen. Če rumenkasta obarvanost kože ni posledica zlatenice, ampak drugih kožnih sprememb, je potrebna pozornost pediatra ali so znak drugega sistemskega obolenja. Če se osip širi po vsem telesu, je potreben posvet z izbranim zdravnikom. Kadar se stanje pri konjunktivitisu ne izboljša, vam bo zdravnik predpisal blago antibiotično sredstvo.

Pomembno je zavedanje, da prva leta otrokovega življenja prinašajo številne izzive, a tudi neprecenljive radosti. Z ljubeznijo, potrpežljivostjo in pravilno nego boste premagali vse ovire in uživali v vsakem trenutku s svojim malčkom.

tags: #rdec #obrazek #novorojencek

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.