Nezmožnost zanositve v obdobju daljšem od enega leta kljub rednim nezaščitenim spolnim odnosom je pogosta težava, s katero se srečuje vse več parov. V Evropi ima težave pri zanositvi že vsak šesti par. Neplodnost parom pogosto povzroča stisko in je lahko tudi preizkušnja za partnerski odnos. Ko naravna pot do spočetja ne uspe, medicina ponuja rešitev v obliki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), bolj znane pod kratico IVF (In Vitro Fertilization). Slovenija je po dostopnosti postopkov umetne oploditve v svetu pravi unikum, saj je le-ta zelo dostopna parom, ki se soočajo z neplodnostjo, prav tako te postopke krije zavarovalnica.
Kdaj se odločiti za postopek IVF?
O neplodnosti govorimo, če ne pride do zanositve v več kot enem letu rednih spolnih odnosov, pri čemer redni spolni odnos pomeni spolni odnos 2 do 3-krat tedensko. Klasični postopek IVF se svetuje v primerih, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja ali pa so ti postopki neprimerni. Med glavne indikacije za IVF sodijo:
- Motnje ovulacije oz. motnje v menstrualnem ciklu: To vključuje stanja, kot je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), ki sem ga imela tudi sama zaradi nerednih menstruacij.
- Neprehodni ali odsotni jajcevodi: Če jajcevodi niso prehodni ali jih ni, naravna oploditev ni mogoča.
- Neplodnost moškega faktorja: V primerih hude oblike moške neplodnosti se lahko uporabi darovano seme. Tudi moja kakovost semena ni bila najboljša, kar je bil dodaten dejavnik.
- Neuspeh z zdravili za spodbujanje ovulacije: Če terapije, kot sta letrozol ali klomifen, ne prinesejo želenega rezultata.
- Neuspeh z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti: Vključno z intrauterino inseminacijo (IUI) ali intratubalno inseminacijo (ITI).
- (Prezgodnja) odpoved jajčnikov: V takšnih primerih se uporabi postopek z darovano jajčno celico.
- Nepojasnjena neplodnost: Ko kljub obsežnim preiskavam vzrok za neplodnost ostane neznan.
- Drugi vzroki za neplodnost, pri katerih zdravljenje ni uspešno.
Diagnostika neplodnosti v Sloveniji
Pred vstopom v postopek IVF je ključnega pomena celovita diagnostika neplodnosti za oba partnerja. V ZD Ljubljana (ZCD) izvajajo celotno diagnostiko neplodnosti za žensko in moškega. Ta običajno vključuje:
- Pogovor: Z enim od ginekologov se boste pogovorili o vaših težavah in dosedanjih zdravljenjih. Predstavil vam bo vrste zdravljenj neplodnosti in možnosti za rešitev vaših težav.
- Klinični pregled: Rutinski klinični pregled spolnih organov partnerjev ter ginekološki pregled in pregled rodil.
- Pregled semenskega izliva (spermiogram): Partnerjevo semensko tekočino pregledajo v laboratoriju in ocenijo število, gibljivost semenčic ter morebitne druge nepravilnosti. Za odvzem semena je priporočljiva 2 do 7-dnevna spolna abstinenca.
- Odvzem krvi: Analiza krvi omogoča preverjanje hormonskega statusa. Osnovo vedno predstavlja krvna preiskava spolnih hormonov, ki se izvede med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla in navadno zajema TSH, FSH, LH, AMH in prolaktin. Nekatere ženske so lahko napotene tudi na diagnostične preiskave, kot je test na klamidijo.
- Dodatne preiskave: Glede na izvide se lahko odločijo za nadaljnje preiskave, kot so histeroskopija (če obstaja sum na nepravilnosti maternice), transvaginalna hidrolaparoskopija in laparoskopija (za ugotavljanje prehodnosti jajcevodov, prisotnosti zarastlin in endometrioze). V primeru slabih rezultatov spermiograma se ta ponavlja.
Postopek IVF: Korak za korakom
Postopek IVF je sestavljen iz več ključnih faz, ki se izvajajo pod skrbnim nadzorom strokovnjakov.
- Administrativni začetek in priprava: Po opravljenih preiskavah in pridobljenih izvidih se par z ginekologom dogovori o načinu zdravljenja. Sledi obravnava na strokovnem posvetovalnem telesu za odobritev postopka zunajtelesne oploditve. Par prejme datum za administrativni začetek postopka, ki je običajno okoli 22. dneva menstrualnega ciklusa. Potrebno je podpisati obvestila o soglasju na postopek, izjave o posredovanju podatkov in izjavo o predhodnih postopkih. Pomembno je, da oba partnerja prineseta negativni test na spolno prenosljive bolezni ter ženska izvid brisa PAP.
- Stimulacija jajčnikov: S postopkom OBMP se prične na 2. dan menstrualnega ciklusa (kratki protokol) oziroma na 22. dan (dolgi protokol). Ženska prejme hormonsko terapijo (tablete in/ali injekcije), ki si jih aplicira po navodilih. Namen terapije je, da v enem ciklu proizvede več jajčnih celic, kot v naravnem ciklu. Ta faza traja približno 9 dni (kratki protokol) do enega meseca (dolgi protokol), natančno število dni pa se določi sproti glede na rast foliklov.
- Spremljanje rasti foliklov: Po približno enem tednu sledi prvi ultrazvok, kjer se preveri rast foliklov, v katerih so jajčne celice. Glede na rast se hormonska terapija prilagaja, folikle pa se spremlja z ultrazvokom.
- Punkcija jajčnih celic: Ko folikli dosežejo primerno velikost, si ženska aplicira "stop injekcijo", ki zaključi stimulacijo jajčnikov. Ta injekcija se aplicira 34 do 36 ur pred načrtovano punkcijo jajčnih celic. Punkcija je minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem se jajčne celice pridobi iz jajčnikov. Ta poseg je lahko boleč, zato se izvede pod analgezijo.
- Oploditev v laboratoriju: Na dan punkcije partner odda sveže seme. V laboratoriju se pridobljene jajčne celice združi s semenčicami. Pri klasičnem IVF se jajčnim celicam doda ustrezno število semenčic in čaka se na naravno oploditev. V primeru neustrezne kakovosti semena se uporabi metoda ICSI (intracytoplazmatska injekcija spermija), kjer se semenčico neposredno vnese v citoplazmo jajčne celice.
- Razvoj zarodkov: Po oploditvi se zarodke spremlja skozi obdobje 3 do 5 dni. Embriologi ocenijo kakovost posameznega zarodka.
- Prenos zarodkov: Izbere se en ali največ dva zarodka za prenos v maternico. Po slovenskem zakonu se lahko prenese največ tri zarodke, vendar se v praksi zaradi želje po zdravi, enoplodni nosečnosti prenaša enega ali dva. Odločitev o številu prenešenih zarodkov je povezana s starostjo pacientke, njeno konstitucijo, sluznico maternice, kvaliteto zarodkov in številom predhodnih postopkov. Prenos zarodkov je običajno neboleč in kratek postopek, podoben ginekološkemu pregledu.
- Ohranjanje zarodkov: Ostale kakovostne zarodke se krioprezervira (zamrzne) za morebitno uporabo v prihodnosti. Zarodki se hranijo 5 let z možnostjo podaljšanja.
- Test nosečnosti: Približno 17. dan po prenosu zarodka se opravi krvni nosečniški test. V primeru uspešne nosečnosti sledi potrditveni ultrazvok.
HORMONSKA STIMULACIJA u IVF-u | Dr.sci. Ivan GRBAVAC
Uspešnost postopkov IVF
Stopnja uspešnosti postopkov IVF je lahko različna in je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od vzroka neplodnosti in starosti ženske. V povprečju obstaja 35% možnost zanositve in 28% možnost rojstva živega otroka z vsakim IVF postopkom. V švedski študiji so ugotovili, da imajo ženske, ki prestanejo 3 IVF postopke, 66% možnost zanositve.
Pomembno je poudariti, da s starostjo ženske uspešnost postopkov močno upada. V starostni skupini nad 40 let uspešnost pade pod 10%, po 45. letu pa so možnosti praktično neobstoječe. Zato je ključnega pomena, da se pari ne odlašajo s pregledi in začetkom zdravljenja. Epruveta ne reši vsega, če pacientka pride na kliniko prepozno.
Kljub temu, da uspešnost IVF narašča s številom opravljenih postopkov, pa se je treba v primeru neuspešnih IVF postopkov (neuspešna oploditev oz. neuspešen prenos zarodka) vprašati o nadaljnjih korakih. V kolikor zanositev ni bila uspešna, se cel postopek ponovi, vendar se bo ginekolog v tem primeru skoraj zagotovo odločil za drugačno hormonsko stimulacijo oz. način oploditve. Na naslednji postopek je potrebno počakati vsaj 3 cikle menstruacije.
Pravice in možnosti v Sloveniji
V Sloveniji imajo pari, ki so upravičeni do oploditve z biomedicinsko pomočjo, iz naslova zdravstvenega zavarovanja pravico do 6 IVF postopkov za prvega otroka in še do dodatnih 4 brezplačnih postopkov za drugega otroka. Kot izkoriščen postopek se šteje opravljena punkcija jajčnikov, tudi če se potem ne oplodi nobeno jajčece, ali pa prenos zamrznjenega zarodka.
V Sloveniji v polnem obsegu delujeta dva IVF centra - Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani (UKC LJ) in Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru (UKC MB). Zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic se izvaja v Ljubljani in Mariboru, vendar so zaradi pomanjkanja darovalk in darovalcev čakalne dobe dolge več let. V Sloveniji ni dovoljeno nadomestno materinstvo ter uporaba darovanega zarodka (tako jajčne celice kot semenčice hkrati).
Pomembnost partnerske podpore in organizacije
Postopek IVF je lahko poleg fizičnega napora tudi psihično obremenjujoč. Pomembna je prisotnost partnerja na dan aspiracije foliklov in na dan prenosa zarodka. Medicinske sestre so vam telefonsko in po e-pošti na voljo za vsa vaša vprašanja. Prostori klinike so sodobno urejeni, laboratorij pa opremljen z najnovejšo tehnologijo.
Vsak postopek zahteva kar precejšnjo mero organizacije, saj so obiski klinike zelo pogosti. Čeprav hormonska stimulacija telesno ni pretirano naporna, je smiselno prilagoditi izmensko delo, saj se terapije dajejo v večernih urah. Bolniški stalež pripada ženski od dneva punkcije do prenosa zarodka, v kolikor bi se počutila zelo slabo, pa se lahko obrne na svojega osebnega ginekologa za dodatne dni.
V ZCD vam nudijo podporo, svetovanje in strokovno pomoč na vaši poti do starševstva. Naši prijazni strokovnjaki vam bodo z znanjem in izkušnjami pomagali pri premagovanju ovir in uresničitvi vaših sanj o družini.