Proces nastajanja in izločanja mleka po porodu je kompleksen in čudovit, saj vključuje številne fiziološke in hormonske mehanizme, ki novorojenčku zagotavljajo najboljšo možno prehrano ter krepijo vez med materjo in otrokom. Razumevanje teh procesov je ključno za uspešno in brezskrbno dojenje.
Razvoj dojk in priprava na laktacijo
Brsti dojk se začnejo razvijati že v zgodnjem stadiju zarodka, približno štiri tedne po zanositvi. Do rojstva je osnovni razvoj dojk zaključen, vključno z bradavicami, kolobarji in celo nekaterimi mlečnimi vodi ter majhnimi maščobnimi blazinicami. Od rojstva do pubertete se dojke ne razvijajo. Vstop v puberteto sproži izločanje hormona estrogena, ki povzroči hitro rast dojk, povečanje maščobnih blazinic ter podaljšanje in razvejitev mlečnih vodov. Med menstrualnim ciklusom hormon progesteron nadalje spodbuja razvoj alveolov, celic, ki tvorijo mleko. Ta proces se običajno zaključi okoli 20. leta starosti, dojke pa še naprej zorijo do nosečnosti ali starosti med 30 in 35 leti. Pomembno je poudariti, da velikost dojk ne vpliva na sposobnost nastajanja mleka; nanjo vplivata predvsem dednost in telesna maščoba. Na vrhu dojke se nahaja izbočena bradavica, obdana s temneje obarvano kožo, imenovano kolobar. Na vsaki bradavici je med 10 in 20 odprtinic, iz katerih priteče mleko. Notranjost dojk je razdeljena na 15 do 25 žleznih režnjev (lobulov), ki so krožno razporejeni okoli bradavice. Znotraj lobulov se nahaja 20 do 40 majhnih režnjičev, v katerih so mlečne žleze (alveoli), ki proizvajajo mleko.
Med nosečnostjo placenta stimulira nastajanje hormonov estrogena in progesterona, ki pripravljata dojke na dojenje. Bradavici in kolobarja potemnita, da izstopata od okoliškega tkiva in ju dojenček lažje opazi. Dojke občutno zrastejo, postanejo težje in včasih mehkejše, saj se žlezno tkivo širi in pripravlja na laktacijo. Mlečni vodi se povečajo, Montgomerijeve žleze pa postanejo bolj opazne. Kljub tem spremembam pa visok nivo progesterona v krvi med nosečnostjo preprečuje nastajanje mleka, čeprav lahko nosečnica opazi izločanje kapljic kolostruma.
Laktacija: Nastajanje in izločanje mleka
Laktacija, torej nastajanje mleka, se lahko začne že po 16. tednih nosečnosti, nanjo pa vplivajo hormoni. Med nosečnostjo se povečuje žlezno tkivo v dojki, ki je sposobno tvoriti mleko. Po porodu se količina prolaktina v krvi takoj poveča, kar spodbuja nadaljnje nastajanje mleka. Otrokovo sesanje draži živčne končiče v bližini bradavice, kar po živcih potuje v možgane. Možganski privesek (hipofiza) nato izloča prolaktin, katerega količina je odvisna od pogostosti, moči in trajanja sesanja. Več kot je teh dražljajev, več prolaktina se sprošča v kri. Ponoči se izloča več prolaktina, zato so dojke zjutraj pogosto bolj napete, medtem ko čez dan postanejo mehkejše. Vendar napetost ali ohlapnost dojk ne nakazuje količine mleka. Prolaktin ima tudi dodatni učinek, saj v ledvicah povzroča zadrževanje vode in soli v telesu ter naj bi vplival na podaljšanje poporodne neplodnosti, čeprav to ni zanesljiv način zaščite pred zanositvijo.
Za iztekanje mleka iz dojke je odgovoren hormon oksitocin, ki povzroča refleks izločanja mleka (izcejalni refleks). Oksitocin deluje na drobna mišična vlakna okoli mlečnih celic (alveolov), ki se skrčijo in iztisnejo mleko v mlečne vode, ki vodijo k bradavici. Sprošča se med otrokovim sesanjem in povzroči, da se mleko izloči v obeh dojkah istočasno. Nekatere doječe ženske ob tem občutijo "naval mleka", ki se lahko izloča skozi bradavici, ali zaznajo povečan pritisk, ščemenje ali celo zbadajočo bolečino. Pri nekaterih ženskah ta refleks ni zaznaven. Od začetka sesanja do navala mleka običajno mine 30-60 sekund, pri nekaterih pa mleko priteče že ob samem prijemu bradavice ali celo ob misli na dojenje. Otrokov ritem sesanja se prilagaja temu refleksu.
Refleks izločanja mleka je ključen, saj ženske dojke nimajo velikih votlin za shranjevanje mleka; mleko nastaja sproti. Med podojem se refleks izločanja mleka lahko pojavi večkrat (2-9 krat). Poleg sesanja ga lahko sprožijo tudi drugi dražljaji, kot so draženje bradavic in kolobarja, otrokov jok, njegova bližina ali celo samo misel nanj ter čas, ko mati običajno doji. Jakost refleksa pomembno vplivata tudi materina psihična stabilnost, samozaupanje ter podpora okolice.
Sestava in spreminjanje materinega mleka
Materino mleko ni enake sestave v celotnem obdobju dojenja. Prvo mleko, ki ga izločajo prsne žleze, je mlezivo ali kolostrum. Je rumenkaste barve in gostejše. Njegova glavna vloga je prenos zaščitnih snovi v otrokovo telo in ima blag odvajalni učinek, ki pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija) ter zmanjšuje možnost zlatenice. Že drugi ali tretji dan po porodu se pojavi prehodno mleko, ki postopoma preide v zrelo materino mleko. Po približno 9 dneh po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, povečuje pa se koncentracija maščob in mlečnega sladkorja (laktoze).
Sestava mleka se spreminja tudi med posameznim podojem. Na začetku podoja vsebuje več vode, beljakovin in laktoze, proti koncu podoja pa se poveča delež maščob. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojenju popije večino mleka v dojki, da dobi vse potrebne sestavine, vključno z maščobami, ki zagotavljajo največ energije, ter v maščobah topnimi vitamini.
Materino mleko vsebuje več kot 400 različnih beljakovin, ki služijo kot vir energije, hranil, imajo protimikrobno in imunomodulatorno delovanje ter spodbujajo absorpcijo drugih hranil. Vsebuje tudi več kot 200 vrst bakterij, med katerimi so ključni Lactobacilli, Bacteroides in Bifidobacterium. Poleg probiotikov vsebuje tudi človeške mlečne oligosaharide (HMO), ki delujejo kot prebiotiki in podpirajo rast koristnih mikroorganizmov, hkrati pa blokirajo vezavo patogenov na črevesne celice. Maščobe v mleku so pomemben vir energije in njihovo razmerje je optimalno za otrokov razvoj. Vendar materino mleko ne zadosti potreb po vitaminu D, zato je potrebno dodajanje, enako velja za vitamin K, ki ga vsi dojenčki prejmejo ob rojstvu.
Ključni refleksi za vzdrževanje dojenja
Fiziološko sta za vzdrževanje dojenja pomembna dva refleksa, ki ju sprožata hormona prolaktin in oksitocin:
- Refleks tvorjenja mleka (vpliv prolaktina): Sproži ga sesanje bradavice. Prolaktin, ki se izloča iz sprednjega dela hipofize, spodbuja nastajanje mleka v dojki.
- Refleks izločanja mleka (vpliv oksitocina): Sproži ga sesanje bradavice, ki preko živčnih poti vpliva na izločanje oksitocina iz zadnjega dela hipofize. Oksitocin povzroči krčenje celic v mlečnih žlezah in iztiskanje mleka v mlečne izvodila.
Praktični vidiki uspešnega dojenja
Da bi bilo dojenje kar se da uspešno in pravilno spodbujano, je izjemno pomembno začeti dojiti takoj po rojstvu otroka. Takrat so otrokovi refleksi in materina občutljivost najbolj intenzivni. V prvih urah po rojstvu sesanje vzpodbuja delovanje mlečnih žlez.
Sedem nasvetov za uspešno dojenje:
- Takojšnje dojenje: Pristavitev otroka k prsim že v prvih minutah po rojstvu ključno vzpodbuja delovanje mlečnih žlez.
- Udobje matere: Poskrbite za udoben položaj med dojenjem, bodisi sede ali leže, ter mirno okolje.
- Pravilen položaj dojenčka: Otroka približajte k prsim, podprite njegovo glavico in ramena, pazite, da ušesa niso privihana.
- Pravilno pristavljanje: Otrok naj zagrabi celoten kolobar okoli bradavice, ne le bradavice same, saj so v kolobarju mlečni vodi.
- Zadosten počitek matere: Porod je velik stres. Materam svetujemo, naj počivajo, ko počiva otrok, in si priskrbijo pomoč v prvih dneh.
- Povečan vnos tekočin: Doječa mati naj popije približno tri litre tekočine dnevno (voda, otroški čaj, malinovec). Hrana naj bo sveže pripravljena, odsvetujejo se pikantna hrana, svinjsko meso, citrusi ter pretirano kisla ali sladka hrana. Alkohol in pivo sta škodljiva.
- Dojenje: pravilno pristavljanje: Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Neverjetni nasveti za izboljšanje dojenčkovega zaskoka pri dojenju! (Beep Boop Baap)
Pogostost dojenja in pomoč očeta
Dojenje navadno traja 20 minut, otrok pa že v prvih minutah izprazni dojko, nato pa s sesanjem še dodatno vzpodbuja prsne žleze. Na začetku podoja je mleko bolj vodeno in otroka odžeja, proti koncu pa postane bolj mastno in ga nasiti. Zato je priporočljivo, da otrok sprva pije iz obeh dojk, pri čemer se pri naslednjem hranjenju začne na dojki, kjer se je prejšnji podoj končal. Ko se laktacija dobro vzpostavi, lahko mati otroka nahrani le iz ene dojke. Otrokova zahteva je njegova potreba, zato ga je treba dojiti na zahtevo, kar je običajno 8-12 krat v 24 urah. V primeru, da otrok med dojenjem zaspi, ga nežno zbudite, sicer pa ga previdno odstranite z dojke, da ne poškodujete bradavice. Po podoju sledi podiranje kupčka za odstranitev pogoltnjenega zraka.
Očetje lahko pomagajo tako, da otroka prinesejo materi na podoj, podirajo kupček, previjejo otroka, se z njim igrajo, pojejo ali gredo na sprehod. Pomembno je tudi, da poskrbijo za dobro počutje otrokove mamice.
Spremembe v mleku in poskoki v rasti
Količina in kakovost mleka se spreminjata glede na otrokovo starost in potrebe. V obdobjih poskokov v rasti (približno 3-6 tednov, 3 mesece) otrok potrebuje več mleka, čeprav se količina v materinih prsih na prvi pogled ne poveča. Rešitev je pogostejše pristavljanje otroka k prsim. Če obstaja skrb glede zadostne količine mleka, lahko patronažna sestra otroka stehta. Priporočena dnevna količina mleka je 150-180 ml na kg telesne teže. Ko se laktacija dobro vzpostavi, so dojke mehkejše, kar pa ne pomeni, da je mleka manj.
Najpogostejše težave pri dojenju
Kljub prizadevanjem se lahko pojavijo težave, kot so:
- Zastojna dojka: Dojka je trda, boleča, z zatrdlinami. Priporočljiva je masaža pod toplo vodo v smeri proti bradavici, po potrebi tudi uporaba ustreznih krem.
- Mastitis: Če se k zastojni dojki pridruži povišana telesna temperatura, gre za mastitis. Potreben je obisk zdravnika, ki lahko predpiše zdravila proti vročini in antibiotike.
- Ragade (razpokane bradavice): Pogoste v prvih dneh dojenja. Pomembna je pravilna nega bradavice, uporaba lastnega mleka ali lanolina. Če ima otrok glivično okužbo, je potrebna krema proti glivicam.
- Pomanjkanje mleka: V redkih primerih je lahko potrebno dohranjevanje z nadomestnimi formulami. Pred tem je nujno posvetovanje s patronažno službo in pediatrom.
Zgodnje izločanje mleka po prenehanju dojenja
Po porodu in dojenju se lahko pri ženskah še dolgo časa po prenehanju dojenja občasno pojavlja izcedek iz dojk, ki spominja na mleko. To je lahko normalno, zlasti v drugi polovici menstrualnega cikla. Vendar pa lahko zvišana raven prolaktina ali težave s ščitnico (kot je Bazedov sindrom) vplivajo na izločanje mleka. V primeru izcedka, bolečine ali drugih skrbi je priporočljivo obiskati zdravnika, po možnosti endokrinologa, ki lahko preveri splošno funkcijo hipofize.
Spodbujanje laktacije s prehrano
Marsikatera doječa mama se sprašuje, kako spodbuditi nastajanje mleka s prehrano. Dejstvo je, da so na materinem mleku zrasle generacije in pravzaprav celotno človeštvo. Stoletja je bilo namreč izključno materino mleko tisto, ki je nahranilo otroka in zadovoljilo njegove fizične in psihične potrebe. Današnji »trend« je, tudi zaradi izuma mlečnih formul, hitrega življenjskega tempa, delovnih razmer in stresnih vsakodnevnih življenjskih situacij, pripeljal doječe mame do razmišljanja, ali bodo svojega otroka sploh lahko dojile in ali bodo imele dovolj mleka.
Preden si pogledamo, kako priti do več mleka s hrano, ne pozabimo na 5 pomembnih dejstev, zaradi katerih bo dojenje lažje (s)teklo:
- Zadostne količine oksitocina: Ključne so za iztekanje mleka iz dojk. Oksitocin se izdatno izloča, kadar doječa mama ni v stresu, kadar je sproščena, zadovoljna in ima zaupanje vase in v svoje telo.
- Pravilno pristavljen otrok: Je najučinkovitejši »sistem« do več mleka, saj se bo ponudba ob večjem povpraševanju z gotovostjo povečala.
- Kengurujčkanje, skupno spanje in gnezdenje: V prvih dveh tednih po porodu je odličen začetek dobro usklajenega doječega para. Vse troje povečuje izločanje oksitocina, povečuje materin občutek zaupanja vase, v svoje telo in v otroka. In oksitocin je hormon ljubezni. Prav tako bo na dojenčkovo dojenje odličen vplival dotik.
- Raznolika in zdrava prehrana: Sezonska, lokalna in nepredelana, živa hrana, ki daje telesu fizično in psihično podporo, bo naredila izjemno dobro osnovo za tvorbo mleka. Materino telo bo namreč s svojo inteligentnostjo vse svoje sile usmerilo v laktacijo in bo črpalo njene zaloge beljakovin, vitaminov in ogljikovih hidratov ter s tem poskrbelo za otroka. Zato je pomembno, da mati poskrbi naprej zase.
- Počitek in spanje: V času, ko mama počiva - še bolje spi - njeno telo ne bo opravljalo prav nobene druge funkcije kot regeneracijo. Le ta pa je izjemno pomembna v prvih šestih tednih po porodu, tako za zdravje mame, za fizično okrevanje po porodu kot tudi za dojenje. In v času spanja se mame ne obremenjuje prav z ničemer, zato ima telo svojo »svobodno voljo«, da usmeri vse sile v proizvodnjo mleka.
Da je neka hrana laktogena oz. galaktogog (spodbujevalec tvorbe mleka), so vedela že stara ljudstva. Katera je ta prehrana, je zelo odvisno od ljudstva in geografskega položaja. Za nobeno izmed teh živil nimamo empirično potrjenih dokazov, saj na laktacijo, kot že omenjeno, vpliva veliko različnih faktorjev, med najpomembnejšimi tudi psihično stanje ženske.
Živila, ki naj bi pripomogla k večji laktaciji:
- Korenje: Je živilo, ki bi ga morala nosečnica zaužiti prav vsak dan, enako velja za doječo mamo; kozarec sveže iztisnjenega korenčkovega soka bo naredil čudež za dobro počutje doječe mame in za laktacijo, vsebuje izjemno veliko vitamina A, ki pomaga pri presnovi železa (zato je odličen v kombinaciji s sokom rdeče pese in žličke hladno stiskanega olja), ohranja dober vid, vzdržuje imunski sistem, zdravje sluznice in kože. Ideja: zjutraj na tešče si pripravite pol litra korenčkovega soka, skupaj z decilitrom soka rdeče pese in žličko olja.
- Grško seno: Vsebuje veliko proteinov, železa in vitamina C, znano že desetletja kot eno izmed najbolj laktogenih živil, lahko ga dodate k masi za palačinke, zaužijete ga lahko v obliki čaja, kapsul ali tinkture. Kljub temu, da v nekaterih navodilih na čaju piše, da je primeren za obkladke, se ga lahko uživa tudi oralno.
- Losos: Vsebuje esencialne maščobne kisline EPA in DHA, omega 3 maščobne kisline in vitamin D, je vir kalija in selena ter vitaminov B1, B3, B6 in B12, je živilo visoko kakovostne vrednosti, če gre za divje ulovljenega in ne gojenega lososa, predvsem DHA ima pomembno vlogo pri razvoju možganov in vida, zato je zelo pomembna med nosečnostjo in v času dojenja. Ideja za kosilo: Lososa lahko popečete na kokosovem olju skupaj s sezamovimi semeni, ter mu kasneje dodate sol in nekaj kapljic limone.
- Špinača in pesini listi: Vsebujejo velike količine železa, kalcij in folno kislino, odlično za odpravljanje anemije (povečanje železa), uživate jih lahko poparjene, kot dodatek v sokove ali juhe. Ideja: Špinačne liste in liste rdeče pese lahko zamešate v proseno kašo (ki jo vedno vsaj 12 ur prej namakate) in vse skupaj z jajcem (ali brez: s chia semeni ali z lanenimi semeni) ter s sirom (izberete lahko tudi veganski sir) pečete v pečici, dodatek smetane, skute, olja, masla, po želji. Previdno: preveč zaužite špinače lahko pri novorojenčku povzroči prepogosto odvajanje blata, diarejo.
- Sladki komarček: Je ena izmed glavnih sestavin čaja za doječe matere, pripomore k večji količini mleka in se odlično ujema s kumino, je zelo lahko prebavljiv in pomaga pri zmanjševanju krčev pri novorojenčkih, če ga pije mama, lahko ga dodajate k prehrani ali pa si pripravite čaj. Ideja: po jedi ga lahko zaužijete samostojno kot »žvečilni« za osveževanje daha.
- Listi bazilike: So izjemen vir antioksidantov, imajo pomirjevalni učinek, kar je za doječo mamo še posebej pomembno, izboljšajo imunski sistem, še posebej v kombinaciji z veliko C vitamina, liste bazilike lahko dodate v čaj za dojenje in ga spijete na tešče, baziliko lahko dodate prav v vsak obrok, zaužijete jo lahko tudi svežo.
- Česen in ingver: V veliko kulturah česen velja za enega izmed najbolj laktogenih živil (podobno kot ingver), preprečuje razvoj kancerogenih celic, ima antibiotični učinek, lahko ga zaužijete v juhah ali omakah, rižotah, testeninah, ali pa si ga pripravite skupaj z zeliščnim maslom. Ideja za zeliščno maslo: surovo, nepredelano maslo zmešate skupaj s strokom ali dvema sesekljanega česna, bazilike in kopra. Namažete na sveže pečen ovseni kruh s sezamovimi semeni. *Česen je hkrati eno izmed najmočnejših živil, ki povzroča krče pri novorojenčkih.
- Ječmen: Odlično živilo, ki ne le pripomore k laktaciji, temveč tudi k hidraciji, star babičin nasvet doječi mami bi bil kozarec dobrega ječmenovega piva, ki bo naredil čudeže, k čemur seveda pripomore sprostitev in hormon sreče ter umirjanje, lahko ga uživate pripravljenega kot čaj čez cel dan. Ideja: ječmen lahko primešate kateremukoli svojemu obroku kot dodatek.
- Čičerika: Odličen vir proteinov, ki jih doječa mama potrebuje, bogata s kalcijem, B-vitamini in vlakninami, vedno jo namakate 48 ur pred uporabo z dodatkom žličke kisa, ki pomaga pri fermentaciji, uživate jo lahko kuhano, v solatah, v juhah, v omakah, pirejih … Ideja: čičeriko namočimo, skuhamo, dodamo česen, žličko olja, baziliko, sezamova semena in si pripravimo odličen namaz za večerjo. Ob dobrem filmu in objemih svojega partnerja je učinek laktacije zagotovljen.
- Šparglji: Marsikje veljajo kot obvezna prehrana doječe matere, visoka vsebnost vitamina A in K, bogati so z vlakninami, pomagajo pri sproščanju oksitocina (veljajo namreč tudi kot izjemno živilo za dvigovanje spolne sle - kar prinaša zadovoljstvo in harmonijo). Ideja: šparglje si lahko pripravite kar v pečici, posute s sezamovimi semeni, skuto ali z naribanim sirom. *Šparglji lahko spremenijo okus mleka, saj se tudi na urinu zelo hitro poznajo.
- Rjavi riž: Je lahko prebavljiv, spodbuja hormone sreče in oksitocin, povečuje apetit doječe matere, pomembno je, da tudi riž namakate vsaj 12 ur pred uporabo, pripravite si ga lahko v vseh možnih oblikah z zelenjavo, mesom ali ribami.
- Sezam: Odličen vir kalcija, pred uporabo ga strite in prepražite, kadar ga uporabljate za pripravo obroka, semena sezama pripravite v smuthiju skupaj z mandlji (ki jih namočimo vsaj za 12 ur) in ovsenimi kosmiči. Ideja za doma pripravljen sezamov čaj: 2 žlički sezama dajte v dva deci vode in pustite, da 10 minut vre. Čaj si skuhajte trikrat na dan, pijete toplega po požirkih, semena lahko pojeste.
- Voda: Naša telesa so sestavljena iz 60-70% vode, noseča in doječa ženska bo svoje telo bolje ohranjala v ravnovesju, če bo poskrbela za dobro hidracijo in še bolje, če bo poskrbela za vnos kakovostne vode, pri tem je pomembna tudi energija vode, ki jo pije. Ideja: Na kozarec, iz katerega pijete ali na vrč, iz katerega si nalivate vodo, si narišite kakšen vam ljub simbol ali pa si napišite afirmacijo: iz vode v mleko :).
- Kumena: Ena izmed sestavin čaja za doječe matere, pomaga pri zmanjšanju težav s krči pri dojenčkih, uporablja se skupaj s komarčkom in janežem. Ideja: pripravite si lahko osvežujoč napitek iz janeža, komarčka in kumine, če vas limona ne moti, dodajte narezano limono kar v vrč in si tako tešite žejo čez dan.
- Polenta in testenine: Babičin nasvet za doječe mame bi zagotovo bil pojesti velike količine polente, ogljikovi hidrati so še ena izmed ključnih sestavin za tvorbo mleka in od tukaj izvira zaupanje v polento in testenine kot laktogeno živilo. Ideja: gosto skuhana polenta, zapečena z zelenjavo in sezamovimi semeni, bo odlična tako vroča kot hladna za večer ob brezalkoholnem ječmenovem pivu.
- Doma pripravljen čaj za dojenje: Janež, komarček in kumino zmešajte skupaj v enakem razmerju. Zavrite liter vode, vanjo dajte štiri žličke mešanice in pustite stati 3 minute. Cvet slezenovca in liste bazilike zmešajte skupaj v enakem razmerju, dodajte 2-3 žličke prve mešanice in pustite stati še šest minut. Precedite in pijete čez dan približno 1 liter (iskrena hvala Tajdi Jamšek za tole domačo mešanico).
- Suh pivski kvas: Pivski kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože in poveča vitalnost las in nohtov, ugodno deluje na možganske in živčne celice ter podaljšuje ustvarjalno dobo človeka, pomaga proti napetosti in stanju nervoze ter je, ker vsebuje veliko fosforja, celo odličen afrodizijak.
- Homeopatske granule: Dobite jih lahko v homeopatski lekarni in so namenjene prav pomoči pri vzpostavljanju večje količine mleka, matere se jih običajno poslužijo, kadar nastopi poskok rasti, pri čemer še vedno velja pravilo, da večje je povpraševanje, večja bo ponudba, zato je gnezdenje v tem času odlična ideja.
Izogibanje živilom, ki zmanjšujejo količino mleka
Za več mleka bo pomagalo tudi izogibanje živilom, izdelkom in navadam, za katere je znano, da zmanjšujejo količino mleka. To so najpogosteje kajenje, kofein, kontracepcijske tablete, dekongestivi (nekatere kapljice za nos), antihistaminiki, shujševalne diete, zelišča kot so meta, žajbelj in peteršilj v večjih količinah.
Ob vsem naštetem se zagotovo najde še in še živil, ki pri nekaterih ženskah povzročijo več mleka, medtem ko pri nekaterih ne. Zato je pomembno vedeti, da hrana vpliva na nas ne le na fizičnem, temveč tudi na energetskem nivoju. Kljub vsej prehrani ostaja dejstvo, da je daleč pred vsemi na prvem mestu za spodbujanje laktacije primerna stimulacija dojke. Torej pravilno pristavljen otrok, ki ima dovolj dnevnih in nočnih podojev, saj se ponudba na ta način usklajuje s povpraševanjem. Pri poskoku v rasti zato povečajte število podojev, za mir v duši pa se lahko zatečete tudi k zdravi in laktogeni prehrani.
Kot za vsak dogodek v življenju in vsako novo (neznano) situacijo, se lahko tudi na dojenje pripravite. Vse o dojenju od A-Ž lahko izveste v predavanju ABC dojenja, ki ga vodi priznana slovenska svetovalka za dojenje Urška Repnik. Kako do polnega dojenja - v teoriji in praksi. S konkretnimi odgovori na vajine izzive in vprašanja.
Besedilo »Pojavi pri novorojenčku, ki lahko starše skrbijo«, je z dovoljenjem avtorice povzeto iz publikacije Novorojenček/Tekauc Golob Andreja, Žolger Jože. Objavljeno: 20. Avtorica: viš. pred. Tita Stanek Zidarič, dipl.
tags: #nastajanje #mleka #po #porodu