Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki ga ženske doživljajo na različne načite. Za nekatere je to najlepše obdobje njihovega življenja, za druge pa je to lahko tudi najtežje obdobje. V tem ključnem življenjskem obdobju postaja kakovostna zdravstvena oskrba še toliko bolj pomembna, še posebej pa preventivni pregledi, ki omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih težav in zagotavljajo optimalno skrb za prihajajočega otroka. Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva ter izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je ena izmed ključnih osebnosti na področju ženskega zdravja v Sloveniji. Njena vizija in prizadevanja so pomembno vplivali na razvoj in dostopnost preventivnih ginekoloških storitev, še posebej na področju presejanja plodov.
Preventiva kot temelj zdravja: od šolskih klopi do zrele dobe
Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić poudarja bistveni pomen preventive na splošno v življenju. "Zakaj bi človek rinil v težave, če mu ni treba," modro zapiše, s čimer povzame osnovno načelo preventivnega delovanja. Njena skrb sega od najmlajših, saj opozarja na preventivne preglede šolskih otrok. V odrasli dobi pa preventiva postane še bolj kompleksna. Dr. Tul Mandić spomni na pomen preventivnih pregledov, ki bi jih morali zaposleni opravljati v okviru služb. Po 50. letu starosti pa se odpirajo še specifični programi za zgodnje odkrivanje raka: program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk, program Svit za zgodnje odkrivanje raka na črevesju in program Zora za zgodnje odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. Ti programi, ki se začnejo pri 20. letu starosti (ali prej, če so dekleta spolno aktivna), potekajo na vsake tri leta do 65. leta starosti, kar zagotavlja stalno skrb za reproduktivno zdravje žensk.
Cepljenje proti HPV in pomen zdrave spolnosti
Poleg rednih pregledov je dr. Tul Mandić izpostavila še eno izjemno pomembno preventivno dejanje: cepljenje proti HPV (virusu humanega papiloma). To cepljenje je namenjeno vsem dekletom in fantom v šestem razredu osnovne šole. "Bistveno je, da cepimo mlade ljudi, ki še niso spolno aktivni in se še niso srečali z virusom, saj mu tako preprečimo vstop v telo," pojasnjuje dr. Tul Mandić. S tem se zmanjša tveganje za razvoj nekaterih vrst raka in drugih bolezni, ki jih povzroča HPV.
Pomemben vidik preventive je tudi zdrava spolnost, pri čemer dr. Tul Mandić pohvali kakovost spolne vzgoje v slovenskih šolah. "Imamo zelo majhno število najstniških nosečnosti in na tem področju smo zelo v redu," ugotavlja. V Spotkastu je ginekologinja poudarila pomen odprtega pogovora o spolnosti že od zgodnjega otroštva. Starši se ne smejo bati trenutkov, ko bodo otroci postavljali vprašanja in raziskovali, saj je spolnost naraven del človeške izkušnje. "Spolnost je nekaj, kar je z ljudmi od zmeraj, vsi smo se s tem srečali že kot otroci. To je nekaj, kar pride spontano. Otroci veliko izvejo kar tako mimogrede, o tem se pogovarjajo v šolah in v naših šolah je spolna vzgoja res dobra," dodaja.
Slovar spolne vzgoje: Soglasje
Porodna bolečina in doživljanje nosečnosti
Porod je nepozabno doživetje, ki ga spremlja tudi porodna bolečina. Dr. Tul Mandić jo opiše kot "edino pozitivno bolečino v življenju, ki pripelje do največjega zaklada". Kljub temu pa obdobje nosečnosti ni vedno idilično. Medtem ko je za mnoge ženske to eno izmed najlepših obdobij, dr. Tul Mandić opozarja, da nekatere resnično trpijo in komaj čakajo, da rodijo. Tudi siceršnja slabost, ki je pogosto prisotna na začetku nosečnosti, je po njenem mnenju "edina slabost v življenju, ki ima v sebi nekaj dobrega", a hkrati potrjuje, da nosečnost ni vedno blaženo stanje.
Priprava na porod in življenjski slog
Kljub temu dr. Tul Mandić poudarja, da je priprava na porod naravna in nekako "sprogramirana v ženskah". Zato tudi tiste, ki se nanj ne pripravljajo posebej, rodijo, nekatere celo lažje. Poleg tega pa dr. Tul Mandić opozarja na pomen življenjskega sloga pri obvladovanju mnogih zdravstvenih težav. "Pri mnogo težavah je bistveno, kakšen življenjski slog imamo in do katere mere smo ga pripravljeni spremeniti," izpostavi.
Izzivi zanositve in pomen rednih spolnih odnosov
Eden ključnih problemov pri zanositvi v današnjem svetu je, da se mladi prepozno odločijo za otroke in imajo premalo spolnih odnosov. Dr. Tul Mandić izpostavlja, da "vse prevečkrat sliši, da par ne more zanositi, ko pa vpraša, kako pogosto imata spolne odnose, morata pomisliti, kdaj je bil zadnji." Poudarja, da bi par, ki si želi otroka, moral imeti spolne odnose vsaka dva dneva, kar je bilo nekoč, ko ni bilo toliko tehnologije, lažje izvedljivo. "Takrat so se ljudje veliko bolj zabavali s spolnostjo," dodaja.
Novosti na področju preventivnih zdravstvenih storitev za nosečnice: Brezplačna nuhalna svetlina
S 15. aprilom so bile s pravilnikom ministrstva uveljavljene pomembne spremembe na področju preventivnih zdravstvenih storitev za nosečnice. Največja novost je, da so odslej do brezplačnega pregleda nuhalne svetline, ki ugotavlja morebitne nepravilnosti pri plodu, upravičene vse nosečnice, ne le tiste, starejše od 35 let. Do sedaj so bile nosečnice na pregled nuhalne svetline sicer preventivno napotene, vendar proti plačilu.
Ta sprememba je prinesla tudi določene izzive. Pravilnik je bil sprejet nenadoma, brez predhodnega obvestila ginekologom, in je začel veljati le teden dni kasneje. To je povzročilo zmedo v javnih zavodih, saj so do sedaj nosečnicam pregled zaračunavali, po novem pa so te dobile napotnico, ki pa je v računalniškem sistemu še ni bilo. Največjo težavo predstavlja dejstvo, da je v javni mreži zavodov le nekaj ginekologov z licenco za opravljanje nuhalne svetline. "Koliko točno ne vem, vem, da je recimo v Kranju le en," pojasnjuje Polona Podnar. Zaradi tega so se nosečnice iz vse Slovenije začele naročati v Ljubljano, od koder pa jih pogosto odslovijo, saj ne morejo sprejeti vseh zaradi premajhnega števila licenciranih ginekologov.
Nuhalna svetlina: ključni presejalni test za kromosomske nepravilnosti
Ker morajo ženske pregled opraviti v točno določenem, kratkem obdobju nosečnosti, prihaja do velike zmede. Termine pri zasebnikih prekličejo, a ko uvidijo, da z napotnico ne bodo daleč prišle, kličejo nazaj. Z meritvijo nuhalne svetline, prisotnostjo nosne kosti in drugih znakov ginekolog z računalniškim programom izračuna tveganje za kromosomske nepravilnosti pri plodu. Širša nuhalna svetlina pomeni večje tveganje za kromosomske nepravilnosti ter druge razvojne nepravilnosti, predvsem srčne napake. Izračuna se tveganje za tri najbolj pogoste kromosomske nepravilnosti pri plodu: Downov (trisomija 21. kromosoma), Edwardsov (trisomija 18. kromosoma) in Patauov sindrom (trisomija 13. kromosoma). Rezultati so na voljo takoj po zaključeni preiskavi.
Pravilnik natančno določa, do kakšnih pregledov in v katerem tednu nosečnosti so upravičene nosečnice. Po novem bodo vsem nosečnicam ponudili kombinirano presejalno preiskavo za kromosomopatije pri plodu v prvem trimesečju, ki vključuje ultrazvočno preiskavo z merjenjem nuhalne svetline in biokemični test. Pri tem se upošteva tveganje v času opravljanja testa in ne ob predvidenem dnevu poroda. Nosečnice, ki pridejo na prvi pregled po 13. tednu nosečnosti, pa se lahko odločijo za četverni test z ultrazvokom, s katerim izmerijo premer glavice ploda (ki mora biti med 32 in 44 milimetrov) in odvzamejo vzorec krvi nosečnice za določitev štirih hormonov. Upoštevajoč starost nosečnice, računalniški program iz podatkov izračuna tveganje za kromosomske napake.
V primeru povečanega tveganja za kromosomopatije pri plodu nosečnici ponudijo neinvazivni presejalni test iz plodove prostocelične DNA iz materine krvi (test ppcDNA) ali invazivni diagnostični test. Podatki presejalnih in genetskih preiskav se sistematično zbirajo in so del perinatalnega informacijskega sistema. Preventivne storitve, ki so predpisane s tem pravilnikom, krije obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti. Z meritvijo nuhalne svetline odkrijejo do 80 odstotkov plodov s kromosomskimi nepravilnostmi. Nuhalna svetlina je prostor na zatilju ploda, ki ga sestavljajo mehka tkiva in tekočina. Pri zdravih plodovih meri do 2,5 milimetra, medtem ko je pri plodovih z Downovim sindromom ali drugimi kromosomskimi nepravilnostmi ta prostor značilno povečan.
Zgodnje odkrivanje kromosomskih nepravilnosti ploda je ključno, saj omogoča pravočasno zdravljenje in pomoč otroku. Poleg tega presejanje pomaga nosečnicam, da se pripravijo na morebitne izzive in odločitve, ki jih prinaša rojstvo otroka s posebnimi potrebami.
Ultrazvočni pregledi v nosečnosti: celovit pogled
Nosečnost vključuje več ultrazvočnih pregledov, ki zagotavljajo spremljanje razvoja ploda. Prva ultrazvočna preiskava se opravi pri prvem pregledu v nosečnosti, med 8. in 12. tednom. Na tem pregledu se izključijo ali potrdijo večplodna nosečnost, nepravilnosti maternice in zgodnjih oblik nosečnosti ter nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha. Ta pregled sicer ne obsega meritve nuhalne svetline.
Meritev nuhalne svetline se opravi med 11. in 14. tednom nosečnosti. Tretja ultrazvočna preiskava poteka okrog 20. tedna nosečnosti (med 19. in 23. tednom) in vključuje morfologijo ploda, oceno plodove rasti, položaj posteljice in količino plodovnice. Četrti ultrazvok se opravi med 35. tednom nosečnosti in nadalje, ter se osredotoča na oceno plodove rasti in dobrobit ploda pred porodom.
Nataša Tul Mandić: Pionirka in borka za žensko zdravje
Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva ter terapevtka medicinske hipnoze, je ženska, ki je v Slovenijo prinesla nuhalno svetlino. S svojim dolgoletnim delom, ki poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu, se neumorno bori za mame in novorojenčke. V Sloveniji že 35 let izvajajo amniocentezo in 20 let preiskavo nuhalne svetline, ki sta ključni za odkrivanje morebitnih nepravilnosti pri plodu. Od uvedbe obeh preiskav se je pomembno zmanjšalo število otrok z Downovim sindromom.
Dr. Tul Mandić je leta 1996 iz Londona prinesla postopek preiskave nuhalne svetline, danes pa je predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. S pomočjo teh preiskav se je delež odkritih plodov z Downovim sindromom povečal s šestih odstotkov leta 1981 na več kot 85 odstotkov v zadnjih letih. Čeprav se za pregled nuhalne svetline odloči okoli 80 odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji (v prestolnici celo blizu 90 odstotkov), si dr. Tul Mandić in strokovni direktor Ginekološke klinike Adolf Lukanovič prizadevata, da bi vsaka nosečnica imela možnost vsaj enega takšnega testa na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Statistika in prihodnost preventivne medicine
Na leto se v Sloveniji rodi med pet in 10 otrok z Downovim sindromom. Med materami teh otrok je večina takih, ki se ni odločila za pregled nuhalne svetline, pri nekaterih pa je bil rezultat pregleda lažno negativen. "To je zato, ker medicina ni stoodstotna. Še vedno narava ve več," je ob tem dejala dr. Tul Mandić. Vzrokov, da se 20 odstotkov žensk ne odloči za pregled, je več: nekatere ga ne želijo, druge še vedno ne vedo zanj, tretje pa si ga ne morejo privoščiti. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč krije ta pregled le za ženske, starejše od 35 let, medtem ko se s starostjo ženske povečuje možnost za gensko napako pri plodu. Najugodnejša starost za nosečnost je po besedah dr. Tul Mandić med 20. in 25. letom.
Medtem ko je pregled nuhalne svetline presejalni test, ki ugotavlja verjetnost za nepravilnost ploda, z amniocentezo lahko dejansko potrdijo Downov sindrom in druge genetske napake. V začetku 80. let so v Sloveniji opravili le nekaj tovrstnih preiskav na leto, danes pa že od 1200 do 1300. Dr. Tul Mandić se zavzema za celostno obravnavo ženskega zdravja, vključno z naprednimi preventivnimi metodami, ki omogočajo boljše in varnejše nosečnosti ter zdrave otroke. Njeno delo je ključen kamenček v mozaiku sodobne slovenske perinatologije.