Slovenke, tako kot ženske po vsem svetu, rojevajo čedalje starejše. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka se je v zadnjih tridesetih letih zvišala za šest let in v letu 2019 znašala 29,6 leta, medtem ko je povprečna starost vseh mater ob rojstvu otroka v istem letu dosegla 31,1 leta. Ti podatki odražajo širši družbeni trend, kjer ženske pogosteje najprej zaključijo izobrazbo, si ustvarijo kariero in finančno stabilnost, preden se odločijo za družino. Strokovna literatura sicer še vedno uvršča ženske po 35. letu med nosečnice v napredovali starosti, vendar se ta prag zaradi omenjenih trendov postopoma premika navzgor, pogosto proti 37. letu starosti.
Nosečnost v teh letih sicer večinoma poteka normalno in se zaključi z zdravim otrokom, a prinaša določena tveganja, ki jih je pomembno poznati. Z naraščajočo starostjo se zmanjšuje plodnost, povečuje se možnost spontanega splava, večje je tveganje za prezgodnji porod, zaplete pri porodu in potrebo po carskem rezu. Pri ženskah po 40. letu starosti je delež spontanih splavov lahko že 30-odstoten, po 45. letu pa celo 50-odstoten. Prav tako se poveča verjetnost za razvoj kroničnih bolezni, kot sta sladkorna bolezen tipa II in povišan krvni tlak, ki lahko v nosečnosti privedejo do preeklampsije.
Redni pregledi v nosečnosti: Temelj varne nosečnosti
V Sloveniji je sistem zdravstvenega nadzora nosečnic in plodov dobro organiziran. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem so v celoti kriti stroški desetih sistematičnih pregledov, dveh ultrazvočnih preiskav in individualnih posvetovanj. Ti pregledi so ključni za spremljanje zdravja nosečnice in pravilnega razvoja ploda.
Prvi pregled pri izbranem ginekologu običajno poteka med 8. in 12. tednom nosečnosti. Takrat se potrdi nosečnost, določi predvideni datum poroda (PDP), oceni stopnja ogroženosti nosečnosti, izključijo ali potrdijo večplodne nosečnosti in ocenijo morebitne nepravilnosti maternice ali zgodnjih oblik nosečnosti. V sklop tega pregleda sodijo tudi odvzem krvi za osnovne laboratorijske preiskave (krvna slika, krvna skupina, RhD faktor, preverjanje okužb s toksoplazmozo, sifilisom, hepatitisom B) ter pregled urina.
Naslednji pomemben pregled je ultrazvočna morfologija ploda, ki se opravi med 20. in 24. tednom nosečnosti. Ta poglobljeni ultrazvočni pregled omogoča natančno oceno razvoja vseh organskih sistemov ploda, vključno s srcem, prebavnim in živčnim sistemom ter mišično-skeletnim sistemom. Preverijo se tudi lega ploda, posteljica, popkovnica in količina plodovnice. V primeru sumljivih znakov ali ob prisotnosti dejavnikov tveganja lahko ginekolog opravi dodatne ultrazvočne preiskave v 30. do 32. tednu nosečnosti.
Ostali sistematični pregledi potekajo v 16., 24., 28., 32., 35., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti. Ti pregledi so namenjeni spremljanju telesne teže in krvnega tlaka nosečnice, poslušanju srčnega utripa ploda ter po potrebi merjenju razdalje med sramnico in vrhom maternice (FS), kar omogoča oceno rasti ploda. V 36. tednu se ponovno ocenita lega ploda in zrelost posteljice.
Preventiva, redni ginekološki pregledi
Presejalni in diagnostični testi za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti
Starost nosečnice je eden od dejavnikov tveganja za kromosomske nepravilnosti pri plodu. Zato so nosečnicam, starejšim od 35 let, na voljo specifični presejalni in diagnostični testi, ki pomagajo oceniti tveganje ali potrditi prisotnost teh nepravilnosti.
Ultrazvočni pregled nuhalne svetline (NS): Ta pregled se opravi med 11. in 14. tednom nosečnosti. Meritev nuhalne svetline, ki je prostor med kožo in podkožjem na vratu ploda, skupaj z meritvijo dolžine ploda (teme-trtica) in krvnim vzorcem nosečnice za dvojni hormonski test (DHT), omogoča izračun tveganja za najpogostejše kromosomske napake, kot so Downov sindrom (trisomija 21), Edwardsov sindrom (trisomija 18) in Patau sindrom (trisomija 13). Zanesljivost teh presejalnih testov je okoli 90-odstotna.
Neinvazivni predrojstveni test (NIPT): NIPT je sodobna metoda, ki z analizo proste plodove DNK v materini krvi omogoča zelo zanesljivo presejanje za kromosomske nepravilnosti. Testi, kot so NIFTY, Panorama ali Harmony, imajo nad 99-odstotno zanesljivost za odkrivanje najpogostejših trisomij (21, 18, 13) in lahko določijo tudi spol otroka. Novejše različice testov, kot je NIFTY Pro ali Premium, ponujajo še širši spekter testiranja za mikrodelecijske sindrome in celo nekatere monogenske bolezni. NIPT se lahko opravi že od 10. tedna nosečnosti in je povsem varen, saj ne predstavlja nikakršnega tveganja za plod ali nosečnico.
Invazivne diagnostične metode:
- Horionska biopsija: Ta metoda se običajno opravi med 12. in 14. tednom nosečnosti. Z odvzemom vzorca horionskih resic, ki se nahajajo v posteljici, se pridobi plodove celice za genetsko analizo.
- Amniocenteza: Ta poseg se izvede po 16. tednu nosečnosti. Z iglo se skozi trebušno steno odvzame nekaj plodovnice, ki vsebuje plodove celice.
Obe invazivni metodi sta 100-odstotno zanesljivi pri določanju kromosomskih napak. Vendar pa obe prinašata približno 1-odstotno tveganje za zaplete, vključno s spontanim splavom. Zato se v primerih, ko presejalni testi pokažejo nizko tveganje, invazivne metode običajno ne izvajajo.
Odločanje o testih: Informirana izbira
Informacije o dostopnih testih in njihovih prednostih ter omejitvah so ključne za sprejemanje informiranih odločitev. V zadnjem času se pojavljajo nove možnosti in spremembe v sistemu financiranja določenih testov, kar lahko povzroči zmedo med nosečnicami in tudi med zdravstvenimi delavci.
Po besedah dr. Stanka Pušenjaka, dr. med., specialist ginekologa in porodničarja, je NIPT sicer odlična metoda, a se včasih zlorablja zaradi provizij. Poudarja, da je bil NIPT prvotno namenjen zmanjšanju nepotrebnih invazivnih posegov in preusmeritvi sredstev v neinvazivno diagnostiko. Trenutno se v Sloveniji NIPT na napotnico izvaja v UKC Ljubljana, vendar pod določenimi pogoji, ki vključujejo opravljeno nuhalno svetlino z rezultatom tveganja, manjšim od 1:100, in pravico do invazivnega testa, kar je običajno povezano s starostjo nad 37 let.
Pomembno je razumeti razliko med presejalnimi in diagnostičnimi testi. Presejalni testi, kot sta nuhalna svetlina in NIPT, ocenjujejo tveganje za določene nepravilnosti, medtem ko invazivne metode, kot sta horionska biopsija in amniocenteza, te nepravilnosti z visoko zanesljivostjo potrdijo ali izključijo. V primeru, da NIPT pokaže visoko tveganje, je na napotnico še vedno možna amniocenteza.
Izbira ob koncu nosečnosti
V zadnjem mesecu nosečnosti se poleg rednih pregledov, ki vključujejo merjenje krvnega tlaka, telesne teže in preverjanje srčnega utripa ploda, intenzivno pogovarja tudi o porodu. V 37. in 39. tednu nosečnosti se v nekaterih ambulantah opravi brezplačna kontrola kondicije ploda (preverjanje lege, količine plodovnice, zrelosti posteljice in oskrbe s kisikom preko Dopplerja popkovničnih žil), da se zagotovi dobro počutje ploda in preprečijo morebitni zapleti. V 36. tednu nosečnica običajno prejme napotnico za porodnišnico in zadnje laboratorijske preiskave. Na tem mestu ima nosečnica tudi možnost, da se odloči za odvzem brisa nožnice na streptokok skupine B (SGB), če si to želi. SGB je bakterija, ki je prisotna pri približno tretjini nosečnic in med porodom lahko preide na novorojenčka. V primeru pozitivnega izvida nosečnica ob prihodu v porodnišnico prejme antibiotik.
Nosečnost po 35. letu starosti zahteva poglobljeno pozornost in sodelovanje z zdravstvenim timom. S poznavanjem vseh razpoložljivih možnosti za spremljanje nosečnosti in oceno tveganja lahko nosečnice sprejemajo informirane odločitve, ki vodijo do varne in zdrave nosečnosti ter poroda.