Ustrezna, kakovostna in uravnotežena prehrana predstavlja pomembno naložbo za zdravje, ki sega skozi celotno življenjsko obdobje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč se njen vpliv seže prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Zavedanje o pomembnosti zgodnjega obdobja življenja je ključno za oblikovanje zdravih prehranskih navad, ki bodo otroku služile vse življenje.
Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke: Temelj strokovne prakse
Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki predstavljajo poenoteno strokovno doktrino prehranjevanja otroka v prvem letu starosti, se nenehno posodabljajo. Ministrstvo za zdravje je leta 2010 sprejelo in objavilo Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki so bile pripravljene na podlagi sodobnih mednarodnih priporočil. Oblikovane so sistematično glede na starostna obdobja otroka v prvem letu in vključujejo sodobna priporočila o dojenju ter uvajanju mešane prehrane. V pripravo novih smernic sta bila povabljena tudi Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEFu in Društvo svetovalcev za dojenje in laktacijo Slovenije, kar zagotavlja multidisciplinarno sodelovanje in upoštevanje najnovejših spoznanj stroke. Ključni cilj smernic je poenoteno in usklajeno podajanje informacij staršem glede prehrane njihovih otrok, s čimer se zmanjša negotovost in dvomi, ki pogosto spremljajo uvajanje goste hrane.
Smernice (angl. guidelines) so priporočila, ki so temelj za oblikovanje določene strategije ali politike. So znanstveni prispevek, ki temelji na konsenzualnih priporočilih stroke z visoko kakovostjo dokazov. Vsak sistematični pregled literature mora obvezno vsebovati dokaze iz randomiziranih študij. Veljavnost dokaza, ki ga posamezna raziskava ponuja, je odvisna od zasnove oz. tipa raziskave, velikosti vzorca, heterogenosti podatkov, statističnega pomena rezultatov ter umestitve v dosedanje znanje. Pri iskanju in vrednotenju dokazov je pomembno, da izvirajo iz raziskav, ki so čim bolj objektivne in nepristranske. V vseh fazah oblikovanja in udejanjanja smernic mora biti zagotovljeno večdisciplinarno sodelovanje različnih strokovnjakov in drugih zainteresiranih predstavnikov. Pomembno je tudi zavedanje o možnih konfliktih interesov pri pisanju smernic, kar zahteva transparentnost in razkritje morebitnih povezav z industrijo ali drugimi interesnimi skupinami.
Dojenje: Najboljši začetek
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem in je izredno dobro prebavljivo, saj vsebuje tudi prebavne encime. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni.
Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti. Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Uvajanje goste hrane: Pomemben prehod
Uvajanje goste hrane je za mnoge starše prelomni trenutek, ki namesto veselja prinese občutke strahu, negotovosti in dvoma. Zato je ključnega pomena, da imajo starši na voljo zanesljive informacije, ki temeljijo na najnovejših smernicah, da bi se izognili paniki in ugibanju.
Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane.
Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil.
V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Priporočila za prehrano zdravega dojenčka po mesecih
Prvih 6 mesecev življenja:
- Izključno dojenje ali hranjenje z nadomestnim mlekom (mlečna formula).
- V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule (dvovrstno hranjenje).
- Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine.
Od 4. do 7. meseca starosti (uvajanje goste hrane):
- Energijska vrednost hranil v materinem mleku oziroma nadomestnem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast.
- Prvi hranili, ki primanjkujeta v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink.
- Začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu.
- Prva hrana: Naj bo enostavna, okusa nevtralnega. Priporoča se začetek z zelenjavo (korenje, bučke, cvetača, brokoli, koleraba), rižem ali koruznimi kosmiči.
- Primer prvega obroka: Kuhan riž, pretlačen z materinim mlekom (ali nadomestnim mlekom) v kašico gostote kremne juhe.
- Po tednu dni nadaljujemo s kuhano in pretlačeno zelenjavo (korenje, bučka, cvetača, brokoli, koleraba) kot samostojnim zelenjavnim pirejem ali dodano materinemu mleku z rižem. Uvedemo najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo.
- Za tretjo jed lahko ponudimo kuhan in pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, obogaten s že uvedenimi zelenjavami.
- Gluten: Sestavine, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira), se uvajajo med 4. in 7. mesecem starosti, optimalno med 6. in 7. mesecem, ko je dojenček še dojen. Uvajanje v majhnih količinah zmanjša nevarnost za razvoj celiakije.
- Beljakovine (meso): Pričnemo uvajati pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je glavni vir železa.
- Maščobe: Dodajamo visokokakovostna rastlinska olja (repično, sojino, koruzno, oljčno olje) za zagotavljanje nujno potrebnih maščobnih kislin. Na 150-200 g obroka dodamo eno žličko olja (8-10 g).
- Svežina: Kašice pripravljamo po možnosti iz sveže zelenjave, lahko pa uporabimo tudi zamrznjeno. Sveže pripravljeno kašico lahko zamrznemo v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. V kašice ne dodajamo soli in sladkorja!
Od 7. do 10. meseca starosti:
- Sadje: Po uvedbi zelenjave pričnemo z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov (jabolko, hruška, banana - slednjo pretlačimo skupaj z manj sladkim sadjem).
- Kombinacije: Uvajamo mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kašice.
- Železo: Zagotavljamo zadostne količine železa, predvsem iz rdečega mesa.
- Ribe: Lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos), dušene ali pečene. So odličen vir omega-3 maščobnih kislin, vitaminov A in D, joda, beljakovin in železa.
- Obroki: Postopno nadomeščamo mlečne obroke z zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo (kosilo, 150-200 g) in mlečno-žitno kašo (večerja, 200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje ali sadni sok.
Od 10. do 12. meseca starosti (prehod na prilagojeno družinsko prehrano):
- Dojenček je pri jedi vedno bolj samostojen, želi sodelovati pri obrokih.
- Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.
- Kruh: Uvajamo kruh.
- Kosilo: Namesto kaše ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe.
- Malica: Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico.
- Zajtrk in večerja: Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje nadomestimo z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo.
- Ritem prehranjevanja: Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).
- Tekočina: Ob vsakem obroku naj popije vodo, večino v dopoldanskem času.
Odsvetovana živila in posebnosti
Po 1. letu starosti:
- Kravje mleko: Kot samostojni glavni napitek. Majhne količine se lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja).
- Sladkor, sol: Po 1. letu starosti.
- Med: Po 1. letu starosti.
- Morski sadeži: Po 1. letu starosti.
Splošna priporočila in opozorila:
- Gosta hrana s koščki: Priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
- Alergije: Tečaj je zasnovan tako, da omogoča uvajanje po obeh metodah in je primeren tudi za dojenčke z alergijami. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo.
- Prosti sladkorji: Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
- Živila z visoko vsebnostjo maščobnih kislin: Previdnost je potrebna pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
- Nenapihnjena živila: Potrebno je postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
- Vegetarijanska/veganska prehrana: Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med - veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), pa tudi beljakovin in energije.
Pomembnost strokovnega usposabljanja in podpore
Zavedanje o pomembnosti pravilne prehrane dojenčka je ključno. Strokovno usposabljanje in podpora staršem, bodisi s strani zdravstvenih delavcev bodisi z dostopom do kakovostnih informacij, kot so tečaj ali individualni posveti, omogočata bolj samozavestno in manj obremenjujoče uvajanje goste hrane. Svoje znanje veš čas nadgrajujem, da lahko staršem nudim najboljšo možno podporo. Brez panike, brez ugibanja - le z znanji in praksami, ki temeljijo na najnovejših smernicah in dokazih.