Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter zunanjimi strokovnjaki, kot je prof. dr. Živa Novak Antolič, specialistka porodništva in ginekologije, nadgradil brošuro "Varnost živil v prehrani nosečnic, otrok in starostnikov". Nova brošura, ki je bila prvotno pripravljena na takratnem Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodih za zdravstveno varstvo leta 2012, se sedaj osredotoča izključno na varnost živil za nosečnice. Ta dokument predstavlja pomemben vir informacij za bodoče mame, ki želijo zagotoviti varno in zdravo prehrano v tem ključnem obdobju.
Posebna skrb za ranljive skupine
Obdobje nosečnosti predstavlja posebno obdobje, v katerem je varnost živil še posebej pomembna. Nosečnice, skupaj z otroki, starejšimi ljudmi in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, predstavljajo bolj ogroženo skupino. Pri teh posameznikih se lahko nalezljive bolezni, vključno z okužbami in zastrupitvami z živili, odvijajo bolj neugodno in s tem predstavljajo večje tveganje za zdravje. Zaradi posebnih naravnih ali bolezenskih stanj, ki jih nosečnice doživljajo, so te okužbe lahko še posebej nevarne, saj lahko ogrozijo tako zdravje matere kot tudi razvoj ploda. Zato je poznavanje in upoštevanje osnovnih higienskih postopkov ter izogibanje določenim tveganim živilom ključnega pomena za zmanjšanje tveganja in preprečevanje neželenih posledic.
Ključni ukrepi za varno prehrano nosečnic
Da bi zagotovili varno prehrano med nosečnostjo, je nujno upoštevati nekaj osnovnih smernic. Te vključujejo skrbno izbiro živil, pravilno pripravo hrane in dosledno upoštevanje higienskih načel.
Izogibanje tveganim živilom
Nekatera živila predstavljajo večje tveganje za okužbe z mikroorganizmi, ki bi lahko škodovali nosečnici in plodu. Med takšna živila spadajo:
- Surovo ali premalo termično obdelano meso in ribe: Ta živila lahko vsebujejo bakterije, kot so Salmonella, Listeria monocytogenes in paraziti, kot je Toxoplasma gondii. Priporoča se uživanje izključno dobro termično obdelanih mesnih in ribjih izdelkov.
- Surova jajca in izdelki iz njih: Tveganje za okužbo s Salmonello je prisotno v surovi jajčni masi, ki se lahko nahaja v domačih majonezah, sladoledih ali drugih sladicah. Priporoča se uporaba pasteriziranih jajc ali izključno dobro termično obdelanih jedi.
- Nekateri mlečni izdelki: Mleko, ki ni pasterizirano, ter mehki siri iz nepasteriziranega mleka (npr. nekateri brieji, camemberti, sire s plemenito plesnijo) lahko vsebujejo Listeria monocytogenes. Priporoča se uživanje pasteriziranih mlečnih izdelkov in trdih sirov.
- Nekatera sveža zelenjava in sadje: Čeprav so sveže sadje in zelenjava ključni za zdravo prehrano, je pomembno, da jih pred uživanjem temeljito operete, da odstranite morebitne ostanke pesticidov ali mikroorganizmov. Tveganje za Toxoplasma gondii je prisotno tudi pri neopranih vrtninah.
- Nezdrave in vnaprej pripravljene jedi: Živila, ki so bila dolgo časa izpostavljena sobni temperaturi ali niso bila ustrezno shranjena, lahko predstavljajo tveganje. Priporoča se uživanje sveže pripravljenih jedi.
Posebna pozornost na Listeriozo in Toksoplazmozo
Dve izmed najbolj zaskrbljujočih okužb v času nosečnosti sta listerioza in toksoplazmoza.
- Listerioza: Povzroča jo bakterija Listeria monocytogenes, ki se lahko nahaja v različnih živilih, predvsem v nepasteriziranih mlečnih izdelkih, surovih ribah, mesnih pripravkih in nekaterih zelenjadah. Okužba z listerijo med nosečnostjo je lahko zelo nevarna, saj lahko povzroči splav, prezgodnji porod ali resne zdravstvene težave pri novorojenčku. Zato je ključnega pomena izogibanje tveganim živilom in skrbno upoštevanje higienskih ukrepov.
- Toksoplazmoza: Povzroča jo parazit Toxoplasma gondii, ki se lahko nahaja v surovem ali premalo kuhanem mesu, neoprani zelenjavi in mačjih iztrebkih. Okužba z toksoplazmozo med nosečnostjo lahko povzroči resne okvare vida, sluha in umske zaostalosti pri otroku. Nosečnice naj se izogibajo stiku z mačjimi iztrebki, temeljito kuhajo meso in skrbno umivajo zelenjavo ter sadje.
Podatki in raziskave v podporo zdravju nosečnic
Podatkovne zbirke in raziskave igrajo ključno vlogo pri spremljanju in izboljševanju zdravstvenega varstva nosečnic. V okviru posodobitve in nadgradnje spremljanja zunajbolnišničnih obravnav se v Primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu žensk spremljajo vse aktivnosti v zdravstveni dejavnosti Ginekologija (VZD 306). Poleg splošnih podatkov, ki se zbirajo pri vseh zunajbolnišničnih obravnavah, je za obravnave nosečnic predviden tudi dodaten nabor podatkov »Nosečnost« (SZBO_NOST). Ta omogoča natančnejše spremljanje specifičnih potreb in obravnav nosečnic.
Dinamika poročanja za te podatke je tri mesečna, kar omogoča sprotno spremljanje in analizo podatkov. Metodološka gradiva in sheme XML, ki so na voljo na spletni strani NIJZ, zagotavljajo enoten pristop k zbiranju in obdelavi podatkov. S tem se omogoča boljše razumevanje stanja na področju zdravja nosečnic in načrtovanje ustreznih ukrepov.
Katere dokumente izda ginekolog v času nosečnosti
Projekt PODN in podpora ranljivim skupinam
Projekt PODN, ki sta ga v letih 2017-2019 vzpostavila Ministrstvo za zdravje in Ginekološka klinika Ljubljana, je namenjen pomoči ranljivim skupinam nosečnic in mater. Cilj projekta je prepoznavanje in pomoč nosečnicam in materam z depresivnimi in anksioznimi motnjami, žrtvam nasilja ter tistim, ki imajo težave z alkoholom, kajenjem in prepovedanimi snovmi. V okviru projekta se uporabljajo različni vprašalniki, kot so Edinburški vprašalnik (EPDS), vprašalnik NADO in vprašalnik WAST, ki pomagajo pri prepoznavanju in spremljanju teh stanj. S tem se zagotavlja celostna podpora nosečnicam in materam, ki se soočajo s posebnimi izzivi.
Nova živila in njihova varnost
S pojavom novih živil in živilskih sestavin, ki se pred letom 1997 niso uporabljala v večjem obsegu v EU, se poraja vprašanje njihove varnosti. Odobritev novih živil je urejena s skupno zakonodajo EU, ki predpisuje postopke za pridobitev odobritev in pravila za dajanje na trg. Uredba (ES) 2015/2283 o novih živilih in novih živilskih sestavinah opredeljuje kategorije živil, ki so bila vključena v regulacijo. Ta vključujejo živila, ki so sestavljena, pridobljena ali proizvedena iz snovi mineralnega izvora, živali ali njihovih delov (vključno z insekti), celičnih ali tkivnih kultur, namenskega nanomateriala ter vitaminov, mineralov in drugih snovi, proizvedenih s postopki, ki se v EU pred 15. majem 1997 niso uporabljali za proizvodnjo živil.
Odobrena nova živila so navedena v Seznamu Unije novih živil, ki ga je objavila Evropska komisija. Spletni katalog novih živil Evropske komisije pa služi kot vir informacij za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike glede lastnosti in statusa posameznih živil.
Izobraževanje strokovnjakov za celostno perinatalno obravnavo
V okviru projekta "Prvih 1000 dni" se organizirajo izobraževanja za strokovnjake, ki pri svojem delu spremljajo ranljive nosečnice, starše in otroke v najzgodnejšem življenjskem obdobju. Cilj teh srečanj je okrepiti znanje o dejavnikih, ki vplivajo na zdrav in varen začetek življenja, ter o pristopih, ki to podpirajo. Na teh srečanjih strokovnjakinje predstavljajo dobre prakse, izzive in priložnosti pri razvoju celostne perinatalne obravnave, krepitvi duševnega zdravja ter podpori družinam na njihovih začetkih. Takšna izobraževanja so ključna za zagotavljanje kakovostne in celostne podpore družinam v najpomembnejšem obdobju njihovega življenja.
Nutrivigilanca: Spremljanje varnosti prehranskih dopolnil
Nutrivigilanca predstavlja evropsko povezavo, ki se osredotoča na prepoznavanje novih tveganj, povezanih predvsem z uživanjem prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil. Cilj nutrivigilance je krepitev izmenjave informacij med uporabniki (potrošniki), nosilci živilske dejavnosti ter pristojnimi institucijami v državi in EU. Ta izmenjava informacij vključuje osveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene učinke ter poročanje o njih. V primeru neželenih dogodkov ali izkušenj z neželenimi učinki ob uživanju prehranskih dopolnil je pomembno obiskati zdravnika in izpolniti ustrezno poročilo, s čimer se prispeva k boljšemu razumevanju in obvladovanju tveganj.