Vremenska dinamika v Sloveniji je v zadnjem času izjemno pestra, kar dokazujejo tako silovita neurja s točo kot tudi napovedi o potencialno zgodovinsko vročem juniju. Vendar pa se s prihodom hladnejšega zraka iz višjih zemljepisnih širin povečuje tudi tveganje za obsežno pozebo, ki bi lahko prizadela sadovnjake in kmetijske površine. Po trenutnih napovedih bo najbolj kritično jutro v torek, ko se lahko temperature marsikje spustijo pod ledišče. To predstavlja že tretjo izrazito pozebo v zadnjih štirih letih, kar izpostavlja ranljivost našega območja za takšne vremenske pojave.
Silovito neurje na Goričkem in napovedi o vročem juniju
Ekipa specializiranega vremenskega portala Neurje.si je temeljito analizirala okoliščine, ki so v torek popoldne botrovale silovitemu neurju z debelo točo na Goričkem. Ugotovili so, da je bil ključni dejavnik nestabilno ozračje, v katerem se je vlažen zrak zaradi minimalnega zaviranja hitro dvigal in ustvarjal močne kumulonimbusne oblake, iz katerih lahko nastane toča. Možno prisotnost toče je še dodatno spodbudilo striženje vetra, ki je omogočalo organizacijo neviht in ločevalo vstopni tok vlažnega zraka od izstopnega toka hladnega odtočnega zraka. Toča, ki je padala na Goričkem, je bila po poročilih velika kot jajce. Na ta dan je bila raven zmrzovanja na 3550 metrih.
Hkrati pa podatki za prve dni junija nakazujejo na izjemno vroč mesec. Analiza vremenskih podatkov s portala Neurje.si kaže na potencialno zgodovinsko toplo obdobje, ki bi ta mesec lahko uvrstilo med najbolj vroče junije v zgodovini meteoroloških meritev na našem ozemlju. To pomeni, da se po daljšem obdobju, ko je bil nad severozahodno Evropo prisoten nizek zračni tlak, kar je vplivalo na prevladujoče jugozahodne vetrove v naših krajih, lahko zgodi preobrat.
Prihod hladnega zraka in temperaturni kontrasti
Napovedi s portala Neurje.si predvidevajo, da bi se lahko v nedeljo zgodba obrnila. Iz višjih zemljepisnih širin, zlasti iz skandinavske regije, bo proti alpskemu prostoru prodrla masa hladnejšega ozračja. Ta bo v interakciji s preostankom toplejše zračne mase nad Srednjo Evropo povzročila izrazito temperaturno kontrastno območje. Praznična dneva sta sicer prinesla sončno in razmeroma toplo vreme, v četrtek se je na vzhodu Slovenije ogrelo vse do 24 stopinj Celzija. Vendar pa se bo v naslednjih dneh sonca malo, pogosto bo deževalo. Največ padavin pričakujemo v soboto in noči na nedeljo, ko nas bo preplavil zelo hladen zrak in meja sneženja se bo spustila precej nizko.
Zakaj polarni zrak doseže Slovenijo?
Vzrok za tako dinamično vreme pri nas se skriva daleč na severu. Pozimi je polarni vrtinec zelo močan, kar pomeni, da se mrzel zrak večinoma zadržuje na višji geografski širini. Spomladi pa se začne temperaturna razlika med polom in ekvatorjem zmanjševati, polarni vrtinec slabi in se običajno razcepi. Na ta način se lahko mrzel zrak spusti daleč proti jugu, vse do Alp ali še južneje. Prav to se bo zgodilo v prihodnjih dneh, kar bo privedlo do izrazitega padca temperatur in potencialne pozebe.
Nevarnost pozebe in njene posledice
Po hladni fronti, ki bo prinesla padavine, se bo vreme sicer umirilo, vendar pa se bo ob jasnem vremenu začela temperatura po sončnem zahodu strmo padati. Ker se zrak s sevanjem ohlaja od tal navzgor, najnižje temperature beležimo nekaj centimetrov nad tlemi. Mrzel zrak je težji od toplejšega in se začne pretakati v najnižje dele dolin in kotlin, v tako imenovane pozebne lege. Manjša nevarnost pozebe je na pobočjih in v bolj prevetrenih legah. Ob jasnem vremenu je lahko temperatura pri tleh še nekaj stopinj nižja kot na dveh metrih višine.
Obsežno pozebo smo imeli že leta 2016 in 2017, letos pa nas bo lahko prizadela nova, že tretja v zadnjih štirih letih. Po trenutnih napovedih bo najbolj nevarno torkovo jutro, ko se bo temperatura marsikje lahko spustila pod ledišče. Na pozebo so najbolj občutljivi do konca razviti cvetovi, kar pomeni veliko grožnjo za sadjarstvo in vinogradništvo.
Metode zaščite pred pozebo
Na srečo obstaja več vrst zaščite pred pozebo. Najučinkovitejša je zagotovo oroševanje. Pri tej metodi se s pomočjo namakalnega sistema na rastlinah ustvari ledeni oklep. Zaradi negativne temperature zraka voda zmrzuje in se nalaga na vse dele rastlin. Pri zmrzovanju vode se sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak ter tako temperaturo vseskozi ohranja zelo blizu nič stopinj Celzija. Seveda je ta zaščita zelo draga, a hkrati tudi zelo učinkovita.
Zelo zanimiv način zaščite pred pozebo je tudi kurjenje v nasadih. Pri tej tehniki se okoli nasada in na nekaterih mestih znotraj naredijo manjša kurišča. Ozračje se na ta način nekoliko ogreje, večino toplote in plinov pa gre nekoliko višje. S kurjenjem pri tleh se na majhnem območju ustvari temperaturni obrat, ki preprečuje, da bi toplota uhajala v višje plasti ozračja. Takšen način zaščite je učinkovit v brezvetrju, saj že manjša gibanja v ozračju razbijejo ustvarjeno temperaturno inverzijo.
Zaščita proti pozebi nasadov - AGROFROST
Zgodovinski vpogled v majske in junijske ohladitve
Negativne temperature v drugi polovici aprila ali celo v maju sicer niso tako redek pojav. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) v Celju v zadnjih šestdesetih letih le v slabi tretjini primerov po 15. aprilu ni bilo več hladnih dni. Na srečo negativne temperature v tem delu leta običajno vztrajajo le kakšno uro ali dve, ni pa nujno.
Zgodovina meteoroloških meritev beleži več izrazitih majskih ohladitev. Najnižjo majsko temperaturo smo v večjem delu države imeli osmega maja 1957, ko je višje ležeče kraje prekrivala snežna odeja. V Novi vasi na Blokah so izmerili kar -13,6 stopinje Celzija, v Kočevju -6,9, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -5,0, v Novem mestu -4,7 ter v Bovcu -2,8 stopinje Celzija.
Le za spoznanje manj hladni sta bili jutri prvega maja 1976 in drugega maja 1962, ko se je po nižinah ohladilo do -5 stopinj Celzija. Tretjega maja 1985 pa so po močni ohladitvi in sneženju v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meteoroloških meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom 33, na Žusmu na Kozjanskem 22, na Plešivici na Ljubljanskem barju 16 in v Velenju 12 centimetrov.
Ne le v maju, izrazita ohladitev z nizko mejo sneženja nas lahko doseže celo v juniju. Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je Arso zabeležil desetega junija 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski dolini.
Po podatkih Arsa je veliko snega zapadlo tudi leta 1979, ko so ga v Strojni na Koroškem (940 m) četrtega maja zjutraj izmerili kar 62 centimetrov. Le dve leti kasneje je obilno zasnežilo višje predele zahodne Slovenije. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je snežna odeja petega maja segala 65, na Pasji Ravni (880 m) pa 36 centimetrov visoko. Snežna odeja je v začetku maja 1957 prekrivala tudi nekatere nižine. Še posebej veliko snega so izmerili v Kočevju, kar 41 centimetrov.
Močno ohladitev, ki pa nižinam ni prinesla snega, smo imeli tudi leta 1991. Na Kredarici so 25. maja izmerili -10,2 stopinje Celzija, v Babnem Polju -4,5, Ratečah -2,4, Dobličah pri Črnomlju -0,2 in Biljah pri Novi Gorici 2,2 stopinji Celzija.
Zadnji zelo izrazit prodor hladne zračne mase smo v maju imeli leta 2012, ko smo v manj kot 24 urah iz pravega poletja skočili skoraj v zimo. Dvanajsti maj je bil poletno vroč z najvišjimi temperaturami do 32 stopinj Celzija, že naslednji dan pa nam je prinesel izrazito ohladitev z jutranjimi minimumi le malo nad lediščem. Po podatkih Arsa se je meja sneženja spustila do 700 metrov nadmorske višine, snežinke pa so med dežjem poplesavale tudi po nekaterih nižinah. Trinajstega maja 2012 je za krajši čas snežilo tudi po nekaterih nižinah. To je bila marsikje tudi najizrazitejša ohladitev od začetka meteoroloških meritev, še posebej izrazit padec temperature je bil zabeležen v osrednji in jugovzhodni Sloveniji.
Zaščita proti pozebi nasadov - AGROFROST
Medzvezdni komet 3I/ATLAS: Redka priložnost za raziskovanje
Medtem ko se v Sloveniji soočamo z vremenskimi ekstremi, pa astronomi po svetu pozorno spremljajo prihod medzvezdnega kometa 3I/ATLAS. Ta neznani medzvezdni objekt je bil prvič zaznan s teleskopom ATLAS v Čilu, ki pod okriljem Nase deluje v okviru sistema za zgodnje zaznavanje asteroidov. Astronomi verjamejo, da gre za komet, ki je po dodatnih analizah sodeč v Osončje prispel že 14. julija 2024. Komet se giblje prehitro, da bi bil gravitacijsko vezan na Sonce, kar pomeni, da gre za medzvezdnega obiskovalca, ki je po trenutnih podatkih od Sonca oddaljen okoli 670 milijonov kilometrov in približno toliko tudi od Zemlje. Najbližje Soncu bo 30. oktobra (210 milijonov kilometrov), najbližje Zemlji pa 19. novembra. 3I/ATLAS naj bi imel premer okoli 20 kilometrov.
Komet 3I/ATLAS je pritegnil veliko pozornost številnih astronomov po svetu. S tem objektom sledi dvema že znanima medzvezdnima objektoma: ‘Oumuamua (2017) in 2I/Borisovu (2019). Animacija prikazuje komet 3I/ATLAS ob njegovem odkritju, ko potuje skozi ozvezdje Strelca. Polna luna 10. julija bo sicer opazovanje otežila, vendar bodo pogoji v naslednjih mesecih ugodnejši tudi za manjše teleskope. Viden naj bi bil do septembra, nato bo za nekaj tednov izginil iz vidnega polja in se ponovno pojavil decembra.
Strokovnjaki se veselijo njegovega preučevanja in novih dognanj glede tega, kakšni so po svojih lastnostih kometi iz drugih sončnih sistemov. Za zdaj vedo, da se 3I/ATLAS obnaša kot običajni komet v tem, da izgublja maso. Kometi so sestavljeni iz ledu, zamrznjenih plinov in kamnin, in ko se približujejo zvezdam, toplota povzroči, da sproščajo plin in prah, kar ustvarja njihove značilne repe. Medzvezdni objekti, kot je 3I/ATLAS, ponujajo redko priložnost za vpogled v gradnike planetov, ki so nastali v drugih sončnih sistemih. Primerjava z našimi kometi nam lahko pove veliko o tem, kako nastajajo planeti.
