Gibalni razvoj otroku omogoča, da raziskuje in komunicira s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki, prav tako pa je odvisen od okolja. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije. Razvija se hkrati in vzporedno z njegovimi kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje tudi z drugimi področji razvoja. Kaže se v dojenčkovem napredku v ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibanja. Gibalni razvoj je tisti, ki je pri dojenčku na prvi pogled najbolj očiten in tisti, po katerem starši najpogosteje primerjajo otroke, zaradi česar jim običajno povzroča največ zaskrbljenosti. A ne skrbite. Če se vaš 6-mesečnik dojenček še ne obrača kot je zapisano v prispevkih o mejnikih gibalnega razvoja in če vaš 12-mesečnik še ne hodi, prijateljičin 11-mesečnik pa že samostojno koraka v svet, ne skrbite. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj druga obvladal nekaj tednov za vsemi tabelami, ki jih boste našli na spletu. Če se je vaš otrok rodil prehitro, bo v gibalnem razvoju najverjetneje zamujal. Prav tako se lahko zakasnitev gibalnega razvoja pojavi, če je dojenček pogosto bolan. Veliko bodita na tleh, na trdni podlagi. Razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti in ne vodite ga za roki, da bi shodil. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu.
Gibalni razvoj v prvem mesecu: Osnove preživetja in prvi nadzor
Prvi mesec dojenčkovega življenja v največji meri predstavljajo hranjenje, spanje, izločanje in jok. Novorojenček nad mišicami še nima veliko kontrole, njegova dejanja pa večinoma temeljijo le na refleksnih dejanjih kot so sesanje, zehanje, kihanje, jokanje in podiranje kupčkov. V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje. Pri enem mesecu so vratne in ramenske mišice že močnejše kot pri rojstvu, kar pomeni veliko boljšo kontrolo glavice, ki jo sicer samostojno že lahko zadrži v zraku za kratko obdobje, a jo morate ob nošenju kljub vsemu še vedno skrbno podpirati.
V prvih nekaj mesecih življenja otrokov gibalni razvoj zaznamujejo tudi primitivni refleksi, ki dojenčka spremljajo že od rojstva, nekateri od njih pa mu omogočajo tudi preživetje:
- Babinski refleks: če po dojenčkovem stopalu potegnemo od pete po zunanjem stopalnem loku proti prstom, potegne palec navzgor (proti nartu), vsi ostali prsti pa se razprejo (izgine do okoli 2. meseca).
- Morojev refleks oz. reakcija zdrznjenja: pri glasnih zvokih in nenadnih gibih (občutek padanja) dojenček roke odroči, iztegne in razpre dlani, roke nato priroči, pokrči, prstke stisne v pest in začne jokati (izgine do okoli 6. meseca).
- Prijemalni refleks: če novorojenčku ponudimo prst, ga bo prijel, prijem pa bo zadržal tudi, če mu roko dvignemo. Prijem je lahko tako močen, da otrok, če ga potegnete v zrak, za nekaj sekund celo zadrži svojo težo (izgine do okoli 5. meseca).
- Refleks hoje: če novorojenčka dvignete, s stopali postavite na trdno podlago in nagnete naprej, bo naredil nekaj gibov, podobnih korakom (izgine do okoli 4. meseca).
- Sesalni refleks: sproži ga predmet, ki ga novorojenček dobi v usta (npr. bradavica ali duda). Je ključnega pomena za preživetje (izgine do okoli 12. meseca).
- Iskalni refleks: povezuje se s sesalnim refleksom, sproži ga dotik ust ali kože lic. Dojenček obrne glavo v smer, kjer se ga dotaknemo, skuša vtakniti vaš prst v usta, da bi ga sesal (izgine do okoli 4. meseca).
- Tonični vratni refleks: ko dojenček leži na hrbtu in glavo obrne na eno stran, se okončine na tej strani telesa iztegnejo, na drugi strani pa pokrčijo (izgine do okoli 6. meseca).
Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. Morda se zdi, da je vaš dojenček na tej točki le stroj za kakanje, hrano in spanje.
Gibalni razvoj v drugem in tretjem mesecu: Razvoj kontrole in prve interakcije
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage. Vaš dvomesečnik verjetno šele začenja razumeti radosti interakcije in je morda nekoliko zmanjšal spanec čez dan da bi ostal buden in se "družil". Vaš dojenček se začenja obnašati bolj kot dojenček.
V tretjem mesecu se že zgodi preboj. Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča. Miren in znan glas dojenčka pomiri in potolaži, večino dojenčkov pomirja tudi glasba. Tri mesece star dojenček ima že dovolj dober spomin, da si zapomni ponavljajoče se vsakodnevne dogodke, kar nazorno pokaže z veseljem in vznemirjenjem ob natakanju vode v banjo ali ob pripravah na hranjenje. Rad ima vsakodnevno rutino, saj mu ta pomaga, da lahko predvideva, kaj bo sledilo. To je tudi čas, ko se dojenček z raziskovanjem svojega telesa začenja zavedati samega sebe. Rad si ogleduje roke in se igra s prstki, se dotika ušes, spolovila in drugih delov svojega telesa, preskuša pa tudi glasilke. Kot smo že omenili, dojenček zdaj že prepozna mamo in očeta. Se pravi, da se že zaveda, da ima tudi očeta. Očetova vloga v otrokovem življenju ni nič manj pomembna od mamine. Oče lažje obravnava otroka kot samostojno osebo in s tem pomembno vpliva na razvoj otrokovega samozavedanja, ki pomaga otroku razumeti, da nista z mamo ista oseba in da imata vsak svoje življenje. Otroku pa pomaga tudi pri spoznanju, da sam (otrok) obstaja tudi, ko mame ni ob njem. V tretjem mesecu starosti lahko dojenček iz glasu in obrazne mimike ljudi, ki ga obdajajo, že razbere osnovna čustva, kot so veselje ali jeza. Prav tako pa že zna z glasom, gibi in obrazno mimiko tudi sam izraziti nezadovoljstvo, jezo, veselje, zanimanje, strah, presenečenje. Veselje in ugodje že pokaže tudi z nasmehom. Čeprav dojenčki pri treh mesecih že manj jokajo, je jok še vedno njihov glavni način sporočanja želja in potreb. Različne želje in različne jakosti želja ter intenzivnosti občutkov dojenčki izražajo s celo paleto različnih jokov, ki ste se jih do zdaj verjetno že naučili prepoznati. Predvsem, ko je vesel in zadovoljen, se dojenček rad oglaša in če ga ogovorite, odgovori z grgrajočimi glasovi, pa tudi s samoglasniškimi glasovi in z nasmehom. Uživa v izmenjavi nasmehov in glasov. Ko držite dojenčka v naročju ali na rami, že dobro obvladuje glavo in jo drži pokonci brez omahovanja. Ob opiranju na podlahti leže na trebuhu dviga glavico in zgornji del prsnega koša, večina dojenčkov je že sposobna dvigniti glavico pod kotom 90 stopinj. Ko leži na hrbtu, prevladuje vse bolj simetrična lega s pogledom, usmerjenim naprej. Z rokami in nogami giblje vse bolj spretno in simetrično, z nogami sonožno ali izmenično tudi intenzivno brca. Dlani vedno bolj razpira, roke že lahko sklene pred seboj v središčni liniji. Ponujen predmet prime s celo dlanjo in ga med držanjem opazuje. Navdušuje ga opazovanje gibanja lastnih rok, zabava se z igranjem s svojimi prstki, uživa v mahanju in brcanju. V prijemanju predmetov v njegovi bližini in igranju s svojimi prstki je vsak dan bolj spreten, poskuša prijemati nad njim viseče igrače. Večina dojenčkov uživa v kopanju in čofotanju po vodi. Razmislite o organiziranih tečajih plavanja za dojenčke, saj vadba in igra v vodi spodbujata celoten razvoj dojenčka. Vendar bodite previdni! Če opažate pri dojenčku pretirano iztegovanje hrbta in glavice, se izogibajte plavanju, ker le-ta iztegovanje še spodbuja. Tako se določena mišična skupina preveč okrepi in otrok razvije napačne vzorce gibanja prav z iztegovanjem.
Gibalni razvoj v obdobju 2-4 mesecev: Krepitev mišic in koordinacija roka-oko
V obdobju od dveh do štirih mesecev se dojenčkovih mišice hitro krepijo, zaradi česar prične pogosteje in za dalj časa dvigovati glavo, gibi postanejo bolj kontrolirani, prav tako pa je vedno bolj razvita koordinacija roka-oko. Pridržal bo ponujeno igračo, a jo bo najverjetneje hitro spustil, saj še ne zna uporabljati palca. Z nekaj vaje se bo prekotalil s hrbta na trebuh. Proti koncu obdobja bodo vratne mišice vedno močnejše, zaradi česar bo lahko držal glavo že ves čas pokonci, a kontrola glave še ni povsem razvita, kar se pokaže, če otroka nenadoma zanihate. Vedno bolj zanimive mu postajajo roke, pri štirih mesecih pa lahko najhitrejši že začnejo prinašati svoja stopala k ustom in sesati prstke. Loči predmete od ozadja z le malo kontrasta (npr. ljudi).
V četrtem mesecu na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Štirimesečni dojenček lahko usmeri svojo pozornost na manjše predmete in že začenja uživati v barvah in različnih zvokih. Zato so zanj primerne pisane igrače, ki proizvajajo zvoke - na primer ropotuljice. Te so ustrezne tudi zato, ker so ponavadi narejene iz enega kosa in takšne oblike, da jih dojenček brez težav prime v roke. Poleg ropotuljic so primerne tudi druge pisane igrače, ki so narejene iz enega kosa in so takšne oblike in velikosti, da jih dojenček lahko drži v roki. Zelo primerne so mehke igrače iz blaga ali pliša. Vendar bodite pozorni, da otroku ne položite v roko igrače, ki je tako majhna, da jo lahko nese v usta.
Vaš dojenček se pri štirih mesecih že glasno smeji in veselo čeblja. Hišo preplavijo zvoki kot so guu, huu, haa, uuh, abv, agu in podobno. Spodbujajte ga, kajti vaš dojenček prav zdaj odkriva različne oblike komunikacije. V posebno veselje mu bo, če mu boste odgovarjali z enakimi zvoki, kot jih proizvaja sam. Če k temu dodate še pačenje, bo v hiši toliko bolj zabavno. Če se vam bo zdelo, da pretiravate, nikar ne skrbite. Tudi majcen dojenček zna zelo jasno pokazati, da mu ni do komunikacije.
Gibalni razvoj v obdobju 4-6 mesecev: Samostojno raziskovanje in prijemalne spretnosti
Vaš dojenček pričenja odkrivati svoje telo, kar mu prinaša veliko sprememb. Še vedno se uči kontrolirati mišice, ki jih zdaj že uporablja po svoji volji, kar zahteva veliko koordinacije. Prične se namensko gibati, med ležanjem na trebuhu je njegova glava dvignjena, ob tem pa se opira na komolce in že lahko prijema manjše predmete. Obračati se prične v obe smeri (hrbet-trebuh, trebuh-hrbet), kratek čas pa lahko tudi že sedi, čeprav vam priporočam, da ga v ta položaj še ne silite, če se ne posede sam. Ves čas morate biti na preži, da v dosegu nima nevarnih predmetov, ki bi jih dal v usta. Dojenček lahko prične izgubljati zanimanje za svoje roke, saj postaja vedno bolj mobilen, zaradi česar lahko zdaj raziskuje tudi druge stvari. Prične se odrivati po trebuhu, premikati po ritki ali plaziti.
V petem mesecu se dvig medenice v hrbtnem položaju še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
V šestem mesecu se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Primitivni refleksi, ki jih vidimo pri novorojenčku, večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti. Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Nato počasi sam preide v položaj tritočkovne opore, kar mu omogoči prehod v plazenje.
Gibalni razvoj v obdobju 6-9 mesecev: Pojav plazenja in prvih samostojnih premikov
Vaš dojenček se približuje pomembnemu mejniku - kmalu bo vstal in naredil svoje prve korake. Preden bo shodil, bo postal mojster plazenja in kobacanja. Vedno bolj bosta razviti tudi fina motorika in koordinacija. Trkanje s predmeti, držanje malih koščkov hrane med palcem in kazalcem, pitje iz skodelice … Vse to so stvari, ki jih bo vaš otrok v tem obdobju pričel trenirati in obvladati.
Približno pri sedmih mesecih se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge. V starosti šestih do dvanajstih mesecev usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam. Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem, ko natančno prime rozino le s palcem in kazalcem.
Vaš malček je zdaj bolj aktiven, zato morate pripraviti svoj dom. Vaš otrok še naprej gradi na tem, kar se je že naučil. Vaša mala zaposlena čebelica obožuje dejavnosti. Zdaj imate malega opazovalca - dojenček se zelo zaveda svoje okolice in dogajanja okoli njega. Ena stvar, ki vašemu 8-mesečnemu dojenčku verjetno povzroča stres, je da je ločen od vas. Morda boste opazili, da se vaš otrok zdaj lahko prevrača, sedi in premika predmete iz rok v roke ali iz rok v usta kot profesionalec. Vaš 9-mesečni dojenček verjetno sedi (z oporo ali brez), se dvigne, da vstane, ploska z rokami in se morda celo trudi plaziti. Vaš iznajdljivi dojenček lahko uporablja pohištvo in druge predmete za oporo ko se premika po sobi. Kot običajno imejte svojega malčka ves čas na očeh saj je presenetljivo hiter in se zlahka prevrne saj še vedno osvaja svoje ravnotežne sposobnosti.
Gibalni razvoj v obdobju 9-12 mesecev: Prvi poizkusi stoje in priprava na hojo
Vaš otrok se približuje pomembnemu mejniku - kmalu bo vstal in naredil svoje prve korake. Preden bo shodil, bo postal mojster plazenja in kobacanja. Vedno bolj bosta razviti tudi fina motorika in koordinacija. Trkanje s predmeti, držanje malih koščkov hrane med palcem in kazalcem, pitje iz skodelice … Vse to so stvari, ki jih bo vaš otrok v tem obdobju pričel trenirati in obvladati.
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno.
Vaš pridni mali učenjak ima rad, da mu berete - vi! Dojenček ima rad interaktivne igrače, vendar ne potrebujete ničesar elegantnega ali elektronskega. Vaš dojenček še naprej raziskuje in eksperimentira. Otrok vsak dan preseneča s svojim napredkom. Tako zabavno jih je opazovati kako rastejo in se razvijajo, vendar je še vedno povsem normalno dvomiti o vsaki odločitvi in se spraševati ali dosegajo vse mejnike za 10-mesečnega otroka. Medtem ko bo dojenček šel s svojim tempom se v prihodnjih dneh in tednih zagotovo čaka nekaj razburljivih stvari. Desetmesečni dojenčki so pripravljeni na pravo zabavo! Kakšna osebnost! Osebnost vašega 11-mesečnega dojenčka je morda začela blesteti in zdaj verjetno vidite ali je bolj sproščen ali pogumen. Vendar ne domnevajte preveč! Otrok se še vedno razvija in ugotavlja kaj mu je všeč in česa ne mara. Enajstmesečni otroci vas bodo ves dan držali na trnih. Odločite se za nekaj tihih dejavnosti ki jih bodo zaposlile in zabavale. Igrajte igre - če iščete stvari ki bi jih lahko počeli s svojim 11-mesečnim otrokom igrajte peekaboo z različnimi različicami. Glasba, glasba - poslušajte glasbo skupaj in zapojte! Interaktivne igrače.
Gibalni razvoj v obdobju 12-15 mesecev: Prvi samostojni koraki in razvoj grobe motorike
Zdaj imate v rokah enoletnika! Gledanje otroka kako napreduje od plazenja do križanja in morda celo hoje brez podpore. Vaš otrok je verjetno zdaj precej družaben maha z »živjo« in »žijo« ter verjetno uporablja najljubšo besedo večine enoletnikov »ne«, medtem ko zmajuje z glavo. Naučite dojenčka novih besed - uporabite slikanice da se otrok nauči imen živali in zvokov ki jih oddajajo. Pokažite na različne dele telesa kot so roke, obraz in roke da otroka spodbudite da se nauči ustreznih besed za vsakega. Spodbujajte samostojnost - dojenček star 12 mesecev si bo začel želeti nekaj narediti samostojno. Čestitke! Vse najboljše!
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Malčki po 12. mesecu starosti postajajo vedno bolj samostojni. Okoli prvega leta starosti naredijo svoje prve korake. Najprej se še opirajo na roko odrasle osebe, kmalu pa že lovijo ravnotežje sami. Hitro začno že teči in skakati. Primerne igrače zato spodbujajo bolj dinamično igro in gibanje malčkov. Lahko se potiskajo na igračah na kolesih, se igrajo z žogami, jih brcajo ter jih bolj nadzorovano tudi potiskajo proti odraslim. Te aktivnosti spodbujajo razvoj koordinacije, ravnotežja in splošnega gibanja malčkov. Kljub malčkovemu hitremu razvoju grobe motorike (hoja, potiskanje, tek, skakanje in podobno) pa je v tem obdobju opazen tudi razvoj drobne motorike. Pri risanju na primer opažamo že bolj nadzorovane gibe. Čačke so bolj zavite in okrogle. Razvoj drobne motorike se kaže tudi v imitaciji. Okoli 18. meseca začno ponavljati določena vedenja za odraslimi - pometajo z metlo, si češejo lase z glavnikom. Za krepitev drobne motorike so poleg nekih predmetov, ki omogočajo imitiranje, primerne manjše igrače, kot so igrače razvrščanja oblik, sestavljanja in grajenja. Pri letu in pol malčki že začno kazati na predmete; nekaj jih tudi poimenujejo, zato nas lahko vodijo po prostoru in tako bolj nadzorujejo potek igre in raziskovanja. Pomembno je, da pri igri starši sodelujejo in se pogovarjajo z malčkom o aktivnostih, predmetih in igračah. V tem obdobju malčki že vzpostavijo skupno vezano pozornost. To ne pomeni le, da sledijo pogledu odraslega, ampak da koordinirajo pogled in pozornost med odraslim in igračo, s katero se oba igrata. V tem obdobju malčki že začnejo kazati preference za spolno specifične igrače. Deklice se bodo na primer raje igrale z dojenčki, dečki pa z vozili. Takšna spolno stereotipna igra malčkov se po tem obdobju z razvojem le še stopnjuje in je v največji meri rezultat spolne stereotipizacije iz okolja in prepričanj staršev.
Ko bo vaš otrok dopolnil 15 mesecev se spomnite na to, kar je znal, ko je dopolnil 1 leto. V primeru, da katere od navedenih stvari ne zmore narediti, počakajte nekaj tednov in videli boste, kaj se bo zgodilo.
Gibalni razvoj med 18. in 24. mesecem: Razvoj simbolne igre in fine motorike
Z drugim letom starosti se začne razvijati simbolna igra. Malček začne igrače in predmete uporabljati ne le z njihovim prvotnim namenom, ampak tudi za namen svoje igre. Na primer škatla lahko postane televizija, denarnica pa daljinec. Simbolna igra omogoča fleksibilno uporabo različnih materialov ter predmetov iz narave, kljub temu pa v tem obdobju malčki še potrebujejo bolj realistične igrače za igro. Torej se za razvoj simbolne igre priporočajo kuhinjski seti, dojenčki, vozila s cesto, figurice v obliki ljudi in podobne igrače, ki omogočajo ponazarjanje vsakodnevnih aktivnosti. Malčki začno v tem obdobju potek svoje igre tudi ubesedovati (Na primer: »Račka bo zaplavala proti ladjici.«) Pri igri z enostavnimi predmeti pogosto posnemajo aktivnosti odraslih. Malčki po drugem letu že znajo več kot petdeset besed in tvorijo dvo- ali večbesedne stavke. Vedno več besednih kombinacij in fraz tudi ponavljajo za odraslimi. Zaradi hitrega razvoja besednjaka in večjega obsega pozornosti malčkov je bolj zanimivo skupno branje (branje odrasle osebe malčku). Priporočene so knjige z zvoki, knjige z znanimi zgodbami ali knjige s ponavljanjem fraz, stavkov ali načina podajanja vsebine. Branje je za otrokov razvoj izredno pomembno, saj ne gre le za spodbujanje njegovega besednega razvoja, ampak tudi spodbujanje socialnih in kognitivnih msposobnosti. Malčki med drugim in tretjim letom starosti lahko za spodbujanje kreativnosti in drobne motorike ustvarjajo. V tem obdobju rišejo, se igrajo s plastelinom ali slikajo s prsti.
Otrokov gibalni razvoj bo v prihodnjih nekaj mesecih potekal izredno hitro. Zdelo se vam bo, da se vsak dan nauči nekaj novega.
Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu. V primeru, da otrok ne dosega pomembnih mejnikov ali če vas skrbi njegov razvoj, se posvetujte z zdravnikom ali drugim strokovnjakom. Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.