Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Te spremembe ne vplivajo le na vsakdanje življenje, temveč imajo lahko tudi pomemben vpliv na delovno okolje. Ustrezno prilagajanje delovnih nalog in urnika je ključno za zagotovitev zdrave in varne nosečnosti ter zaščito zdravja matere in otroka. Vendar pa se v praksi pogosto pojavljajo vprašanja o tem, kako naj delodajalci pristopijo k tem prilagoditvam, kakšne so pravice nosečnic in kako se izogniti morebitnim zapletom, ki bi lahko nastali tako za delavko kot za podjetje.
Prilagajanje delovnih pogojev za nosečnice
Delovna mesta za nosečnice morajo biti zelo prilagojena. Idealno bi bilo, da so to tista delovna mesta, pri katerih sama nosečnica uživa, ni pod stresom in to delo z veseljem opravlja. To ni zgolj teorija, saj izkušnje kažejo, da so nekatere nosečnice delale skoraj do poroda, ob tem pa so se počutile dobro in sproščeno. Kot primer lahko navedemo direktorico podjetja, ki je bila v službi vse do zadnjega dne. Ob 11:24 se je vse začelo, mož jo je odpeljal v UKC Ljubljana, kjer je rodila čudovito deklico, ki je bila in je še zdrava. Mogoče je vztrajala samo zaradi tega, ker je imela dobre delovne pogoje in je bila delovna klima super.
Vendar pa je ključno, da se nosečnice vedno posvetujejo s svojim zdravnikom ali babico in se držijo priporočil za svojo specifično nosečnost. Prilagajanje delovnih nalog in urnika je ključno za zagotovitev zdrave in varne nosečnosti ter zaščito zdravja matere in otroka. Vendar pa je celota, ki potegne vse dejavnike zraven, pogosto spregledana, česar se marsikdo ne zaveda. To predstavlja tudi rizičnost, ki si je noben delodajalec ne želi.
Zakonodaja in pravice nosečnic na delovnem mestu
Delo nosečnic oz. prepoved opravljanja določenih del v času nosečnosti in v času dojenja opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Še podrobneje pa delo nosečnic in varovanje njihovega zdravja določa Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk.
ZDR-1 v 184. členu določa, da delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom. Če delavka opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje oz. zdravje otroka.
Če se z začasno prilagoditvijo ni možno izogniti nevarnosti za zdravje, mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo, vendar ima tudi pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je zanjo to ugodnejše. Če delodajalec ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času odsotnosti iz tega razloga zagotoviti nadomestilo plače.
Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. V primeru uvedbe postopka prenehanja delovanja delodajalca (stečajni postopek ali likvidacija) mora delodajalec o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. V primeru pogojev za izredno odpoved delovnega razmerja mora delodajalec prav tako obvestiti inšpektorat, ki na podlagi preučenih dejstev dovoli ali ne dovoli prenehanja delovnega razmerja z nosečo žensko. Delavnopravna zakonodaja omogoča varstvo noseče ženske tudi v primeru, ko ji poteče odpovedni rok, vendar iz opravičenega razloga sama ni vedela, da je bila v času prejema odpovedi že noseča.
Dejavniki tveganja, ki jim nosečnica ne sme biti izpostavljena
Peti člen Pravilnika opredeljuje splošno prepoved izpostavljenosti za nosečnice. Noseča delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem:
- Fizični dejavniki: Hiperbarna atmosfera (npr. potapljanje, zaprti prostori pod tlakom).
- Biološki dejavniki: Toksoplazma, virus rdečk (razen če je delavka cepljena proti rdečkam).
- Kemični dejavniki: Svinec in njegove spojine, ki se lahko absorbirajo v telesu.
- Delovni pogoji: Podzemno rudarsko delo.
Doječe delavke ne smejo biti izpostavljene dejavnikom oz. pogojem iz 3. in 4. točke zgoraj.
Če iz ocene tveganja izhaja tveganje za zdravje delavke oz. otroka, delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom oz. pogojem:
- Fizikalni dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev:
- Šoki, vibracije ali premikanje.
- Premeščanje bremen.
- Hrup nad 80 dB.
- Ionizirajoče oz. neionizirajoče sevanje.
- Ekstremen mraz ali vročina.
- Gibi in položaji, potovanje (znotraj ali zunaj podjetja).
- Mentalna ali fizična utrujenost.
- Druga fizična bremena.
- Biološki dejavniki: Dejavniki, ki lahko povzročijo (težje) bolezni pri ljudeh in predstavljajo (veliko) nevarnost za delavce.
- Kemični dejavniki, za katere je znano, da ogrožajo zdravje noseče delavke in nerojenega otroka: Živo srebro, zdravila proti mitozi, ogljikov monoksid.
- Procesi iz Priloge I Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.
- Delovni pogoji: Podzemno rudarsko delo, nočno delo, nadurno delo.
Vožnja avtomobila v času nosečnosti: Varnost in priporočila
Vožnja avtomobila je, čeprav se tega morda premalokrat dovolj zavedamo, zahtevno in predvsem zelo odgovorno početje. Še toliko bolj, kadar v avtomobilu nismo sami in smo odgovorni tudi za potnike. V takšnem položaju je za volanom vselej tudi noseča ženska, ki pa, tudi če je v avtomobilu sama, to pravzaprav ni.
Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Bolnišnice Postojna, zagotavlja, da lahko zdrava nosečnica vozi ves čas nosečnosti, razen če se slabo počuti. Opozarja pa na več posebnih obdobij ali posebnih dni, ko morda niso primerne za vožnjo:
- Večja raztresenost: Med vožnjo se ne smejo ukvarjati s telefonom, hrano, pijačo. Prisotnost majhnih otrok v avtomobilu jih lahko zmoti. V primeru potrebe morajo varno ustaviti in šele nato poskrbeti za otroka.
- Slabost v prvem trimesečju: Če se slabost pogosto pojavlja, je bolje, da ne vozijo.
- Utrujenost in zaspanost: Nosečnice so pogosteje utrujene in hitreje zaspane.
- Proti koncu nosečnosti: Nenadni popadki ali odtekanje plodovnice lahko zmedejo med vožnjo, vendar se morajo zavedati, da ne bo nič narobe, če bodo vozile še nekaj minut, dokler se ne morejo varno ustaviti.
Dr. Nataša Tul Mandić v svoji 25-letni praksi ni opazila, da bi bile nosečnice kaj bolj izpostavljene prometnim nesrečam kot ostali vozniki. Poudarja, da prometna nesreča nosečnico zagotovo bolj ogroža kot nenaden porod. Kljub temu pa odsvetuje vožnjo v zadnjih dneh pred porodom zaradi tveganja, da se popadki začnejo nenadoma, ali da nosečnici ob daljšem sedenju postane slabo zaradi motenega krvnega obtoka. V takih primerih priporoča, da vožnjo prepustijo drugim.
Pripenjanje z varnostnim pasom:Varnostni pas je obvezen in ne samo, da je varen za nosečnico in plod, ampak sta z njim oba tudi bolj zaščitena, kot če ne bi bila pripeta. Varnostni pas sam po sebi nikoli ne povzroči poškodbe ploda. Navodila so, naj se nosečnice vselej normalno pripnejo s tritočkovnim varnostnim pasom, tako da poteka spodaj nad sramno kostjo pod trebuhom in zgoraj med dojkami in prek rame. Pripete naj bodo ves čas vožnje.
10 best anti theft things you can do to protect your car from theft!
Izkušnje iz prakse in dvomi delodajalcev
V praksi se delodajalci pogosto srečujejo z dilemo glede zaposlovanja nosečnic. Ni problem osebe vzeti za 3 mesece poskusne dobe, a kaj, ko se izkaže, da nato gre v porodniško in je te osebe nekaj časa ni. A je to dobro za podjetje? Ne, ni. In tukaj prihaja do velikega dvoma, ko oseba pride do razgovora. Kaj si o tem misli direktor? Seveda tukaj in na tem področju.
Ena izmed bralk je delila svojo izkušnjo z razgovora v računovodskem servisu, kjer so jo takoj vprašali, zakaj je odšla iz prejšnjega podjetja. Zahvaljujoč predhodnemu nasvetu je bila pripravljena in pogovor je stekel brez problema. Povedala je tudi, česa ne pričakuje in česa si ne želi, na kar so ji odgovorili, da se tega zavedajo in da kot ekipa delajo na tem, da se to ne dogaja. Naslednji sestanek z ekipo je bil načrtovan za naslednji teden.
Druga nosečnica, zaposlena v trgovini, je spraševala, ali je noseči prodajalki potrebno delati ob nedeljah in praznikih. V kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine je navedeno, da se dela v nedeljo in na dela proste dneve nosečnici ne sme naložiti, razen če se s tem strinja. Vendar pa se zakonodaja skozi čas spreminja, zato je njeno vprašanje upravičeno. Poudarila je, da bi se za delo ob nedeljah z veseljem odločila, če ji ne bi bilo potrebno delati, saj trenutno zaradi otroka do treh let ne dela ob nedeljah, a bo kmalu dopolnil tri leta in bi jih potem ponovno morala.
Vendar pa obstajajo tudi drugačni pogledi. Ena izmed sogovornic je izrazila mnenje, da ni razlike med delom v petek ali nedeljo med nosečnostjo ali pred njo. Verjetno še nima družine, zato ji je verjetno vseeno, če dela v nedeljo. Meni pa ni, saj je to edini dan v tednu, ko so lahko vsi skupaj. Ta sogovornica je samozaposlena in dela, kadar delo je, kadar ga je manj, pa izkoristi proste dni. Njen delovnik navadno ni le 8 ur; raje nekaj dni dlje dela in je potem nekaj dni prosta kot obratno. Kolektivnih pogodb ne pozna.
Ta razprava odraža širšo družbeno dilemo o tem, kako uravnotežiti potrebe nosečnic z interesi podjetij in pričakovanji drugih zaposlenih. Kritika na račun "opranih glav" in izkoriščanja delavcev poudarja, da je za nekatere posameznike delo postalo le sredstvo za preživetje, brez upoštevanja človeškega dostojanstva in družinskih vrednot.
Vpliv nosečnosti na vožnjo: Osebne izkušnje in strokovna mnenja
Nataša iz Ljubljane, mati dveh otrok, deli svoje izkušnje z vožnjo v nosečnosti. V prvem trimesečju je zaradi slabosti izogibala vožnji. V nadaljevanju nosečnosti je bilo vse odvisno od tega, kako in kje otroka nosi. Če je bil položaj ploda bolj spredaj, je bilo naporno že vsakršno sedenje, kaj šele v avtomobilu, kjer je že tako utesnjen, noge pa je zaradi upravljanja stopalk nemogoče dati bolj narazen. Če je bil trebuh manjši, je bilo lažje, a je vožnja v drugem delu nosečnosti v vsakem primeru precej napornejša kot sicer. Vožnje se je izogibala tudi zaradi strahu, ker se ni počutila tako suvereno kot običajno in ker v sebi nosi živo bitje ter podzavestno razmišlja o posledicah manjšega trka.
Dr. Mirjam Druškovič, specialistka ginekologije in porodništva iz ljubljanske porodnišnice, potrjuje, da je v pozni nosečnosti ovira predvsem velik trebuh, zaradi česar je razdalja med volanom in trebuhom zelo majhna, zato je primerneje, da takrat nosečnice ne vozijo. Sicer pa za vožnjo nosečnice načeloma ni posebnih omejitev, če je zdrava in se dobro počuti. V primeru slabosti ali težav z nizkim krvnim tlakom in omedlevico bi ji svetovali, da ne vozi sama. Nasprotno nekaterim mnenjem, sama vožnja nima negativnih posledic za plod, kot tudi nenadni manevri nimajo vpliva na nosečnost in začetek poroda. Vendar pa lahko v primeru naglih manevrov in sunkovitega zaviranja voznica dobi udarec predvsem v trebuh, še posebno če ne uporablja varnostnega pasu.
Inštruktor varne vožnje pri AMZS, Danijel Granda, priporoča, da nosečnice v visoki nosečnosti sedež pomaknejo malenkost bolj nazaj, kot je to običajno, da bodo imele več prostora med trebuhom in volanskim obročem. Glede vožnje dodaja, da dolgotrajno sedenje ni priporočljivo, zato naj si nosečnica med vožnjo večkrat privošči krajši postanek in oddih, morda celo krajši sprehod, vselej pa naj vozi čim manj stresno, brez čezmernega pospeševanja in grobega zaviranja.
Za tiste, ki so v vlogi sopotnic, Granda svetuje prilagoditev načina vožnje, da se nosečnice dobro počutijo: ne speljujte grobo, prestave menjajte v nižjih vrtljajih, zavirajte z motorjem, zavirajte nežno z zavoro, prilagodite hitrost vožnje prometni situaciji, omejitvam in vremenskim razmeram. Še natančneje opazujte prometno situacijo in predvidevajte odzive drugih voznikov. Večkrat povprašajte nosečnice po počutju in jim omogočite krajše počitke, po možnosti v senci dreves in na svežem zraku.
Nekatere nosečnice pa imajo težave z uporabo varnostnega pasu, ki jim je v breme in moteč dejavnik. Vendar pa prim. prof. dr. Marjan Bilban z zavoda za varstvo pri delu poudarja, da je za nosečnico še pomembnejše, da je ustrezno pripeta z varnostnim pasom, ne samo zaradi bitja, ki ga nosi v sebi, temveč tudi zaradi sil, ki na nosečnico ob trku delujejo drugače oziroma je nevarnost zanjo in za plod ob trku še toliko večja. Če z običajnim pasom res ne gre, svetuje pripenjanje s štiritočkovnim varnostnim pasom, podobnim dirkalnim avtomobilom.
tags: #nosecnica #in #delo #v #avtopralnici